Odraščala sta v igralski družini, sta vedno vedela, da bosta v tej industriji? Sta imela morda kakšne drugačne otroške sanje?
Vid: Otroške sanje so bile, ja. Jaz sem nekaj časa sanjaril, da bom postal mehanik. Takrat sem s prijateljem sestavljal neke motorje in sem se začasno navdušil nad tem. Zdaj se mi malo zdi, da sem s tem samo hotel ponagajati mami. Pa ne, da bi bilo s tem kaj narobe. Sicer pa sva z Domnom veliko hodila po predstavah od očeta in dedka. Ko je bil oče direktor Španskih borcev, sva lahko šla v zaodrje. Spomnim se, da mi je to bilo vedno tako magično.
Domen: Takrat so še gledališke šminke še zelo dišale. Vse je tako dišalo in so bili neki drugi občutki v tem zaodrju.
Vid: Spomnim pa se, da sem o igralstvu resno začel razmišljati v najstniških letih, ko gledaš filme in Marlona Branda, De Nira, Michelle Pfeiffer, Meryl Streep … To mi je bilo zelo fascinantno.
Domen: Ja, tudi jaz sem do igralstva prišel v najstniških letih. Prej pa sem želel biti gozdar, kmet …

V bistvu sta imela zelo preproste želje, nič kaj preveč zahtevnega. Otroci po navadi želijo biti odvetniki in zdravniki …
Domen: Jaz mislim, da sem imel v glavi poklice, povezane z naravo.
Vid: Jaz pa sem bil nor na lego kocke in sem mislil, da lahko sestavim karkoli. Če lahko sestaviš lego kocke, lahko vse sestaviš (smeh).

Se vama zdi, da je poklic prirojen?
Vid: Baje se zdravniški in igralski poklic prenašata po genih. Pri Borutu Veselku je to zabavno, ker on je igralec in zdravnik (smeh). Ampak ja, mislim, da je prirojeno.

Letos prvič skupaj vodita Slovenija ima talent, a marsikdo ne ve, da se je tudi vajina kariera začela na podoben način (op. a. šov Akademija za zvezdnike) …
Vid: Na žalost ali pa na srečo … Bolj na žalost ta šov ni bil podoben SIT-u. In takrat sva bila na drugi strani, kot sva zdaj.

No, ampak, kako se spominjata tega šova kot tekmovalca?
Vid: Spomnim se, da sva se zelo zabavala. Spomnim se, da nama je bilo zelo všeč, ker sva vsak teden na novo pripravljala stvari. Sploh, če so bili skeči.
Domen: Skupaj sva z veseljem razvijala ideje, se smejala, posvetovala s prijatelji … To sva naredila z velikim užitkom, ker sva čutila, da se nas je velika večina tam zabavalo.

Domen, ti si takrat zmagal Akademijo za zvezdnike. Ti je to kako pomagalo pri karieri?
Je, zelo (smeh). Še zdaj čutim posledice. En del nagrade je bil izlet v Los Angeles. Takrat sem s tem izletom dojel, da nad tem svetom nisem tako zelo navdušen, kot sem morda mislil, da sem, zaradi medijev in filmov. Zdaj ne čutim več te potrebe, da bi hotel priti v Hollywood.

Torej je bila ta želja?
Domen: Ja, bila je neka želja. Mislim, da je ostala še iz otroških časov. Ampak zdaj je to, hvala bogu, postalo tako dostopno za nas, da vidiš različne filmske produkcije in industrije. Jasno je, da je Hollywood le ena od možnosti, definitivno pa ne edina izbira.
Vid: Tudi mama naju je vedno vzgajala, da sanjava na veliko, zato sva bila navdušena nad Hollywoodom. Več se dogaja, več je avdicij, več filmov. Pri nas sta dva filma na leto in res težko zraven prideš. Je pa res, da tudi v Hollywoodu to ni tako lahko, kot morda deluje.

Če bi se danes prijavljala v šov za talente, torej v SIT, s kakšnim talentom bi se prijavila?
Vid: Talenti so odlična priložnost za vse mlade nadebudneže, ki iščejo priložnost. Talenti jim dajo najbolj surov pogled v to, kako ta industrija deluje in izgleda. Poleg tega pa se lahko poskusijo v nastopu pred velikim občinstvom, kamerami, delajo s produkcijo. Dobijo občutek, kako je delati na televiziji. Šov je super tudi za prepoznavnost. Po drugi strani pa, če bi imel kakšno glasbeno skupino pa prav tako mislim, da je super, ker je v Sloveniji res težko uspeti kot glasbenik.
Domen: Ker sem nekaj let plesal, čisto možno, da bi se prijavil v tej kategoriji. Kot igralec pa ne. Za plesalce je to zelo dobra zadeva, ker ko si ti v tem poslu, naštudiraš eno koreografijo in greš pred žirijo. Lahko prideš naprej, se boriš za denar, ki ga lahko uporabite za kariero, za treninge, obleke …

Kdo od žirantov se vama zdi najbolj strog?
Domen: Marjetka je 'ful' stroga!
Vid: Marjetka in Branko. Branko je bil že vsa ta leta strog. Marjetka pa pri pevkah in pevcih ne popušča.

V teh šovih je velikokrat predstavljena življenjska zgodba in marsikateremu gledalcu se zarosi oko. Kateri od vaju je tisti, ki prej zajoka?
Domen: Veš kaj, jaz nimam tega, kar Vidu vedno 'težim', kadar se pogovarjamo o resnih zadevah. Nimam tega komičarskega vzgiba, da se moraš postaviti nad situacijo, da se iz tega morda izvije kakšen dober 'štos' ali da to prebrodiš na zabaven način. Jaz bolj dovolim, da čustvujem z nekimi zadevami v vsakdanjem življenju. Jaz utihnem. Vid pa reče, ja je grozno, ampak po drugi strani ima pa vseh ostalih devet prstov.
Vid: Jaz mislim, da ne bi rekel 'nad', to je Domen narobe interpretiral. Ne nad, ampak ob in malo stran. Da imaš malo distance, da lahko komentiraš iz drugega zornega kota. Vem, da pa obstaja ta formula, kako predstaviti zgodbo s sliko in s pomočjo glasbe. Če to veš, poznaš in si malo pozoren, vidiš, kako dejansko vplivajo nate s temi elementi.

Katere talente si najraje ogledata?
Domen: Jaz rad vidim nekaj, kar še nisem videl. Tudi zelo lep ples in lepo petje je super, ampak nekaj, kar je ….
Vid: … Nekaj 'usekanega'! Imeli smo neke akrobate in takšne stvari.

Vid, kako je delati z bratom?
Vid: Super! Veš kaj, midva z bratom se že dolgo poznava … (smeh) Midva sva tudi prijatelja in naju je tako tudi mama vzgajala. Spomnim se, kako mi je mama vedno govorila, da moram paziti na svojega mlajšega brata.
Domen: Še zdaj to dela. Kar je včasih super, včasih pa pač ne.
Vid: Vedno sva se smejala enakim stvarem, vedno sva uživala v enakih stvareh …

Torej Vid, če bi ti naslednjo sezono dali možnost izbire: Domen ali Peter Poles?
Rekel bi Domen, ker ima Poles itak že svojo oddajo. Je pa drugače. To je čisto drug odnos. Domna veliko bolj uvajam. Ampak dobro vprašanje, mislim, da bi se boril za Domna, ker je Pero že ustaljen voditelj, Domna še ne poznajo v tej vlogi. Super je, ker delava skupaj, to sva si vedno želela. Je morda tudi iztočnica za kakšno skupno predstavo ...