Preeklampsija se razvije iz bolezni povišanega krvnega pritiska – hipertenzije in zaradi povečane stopnje proteinov v urinu najpogosteje po 20. tednu nosečnosti. Pogosto jo spremljajo tudi drugi simptomi, kot so otekanje, motnje vida, glavoboli in bolečine v žlički.

Razvoj bolezni
Strokovnjaki razvoja bolezni pri nosečnicah, ki so noseče prvič, še ne morejo napovedati. Raziskave pa so pokazale, da se preeklampsija pogosteje razvije pri nosečnicah, ki imajo prisotne zareze v krivulji pretoka krvi v obeh materničnih arterijah – to zdravniki ugotavljajo s pomočjo ultrazvoka. Zarezi v obeh materničnih arterijah ima v 12. tednu nosečnosti 70 odstokov, med 22. in 24. tednom nosečnosti pa 30 odstotokov nosečnic, preeklampsija pa se pojavi v petih do osmih odstotih nosečnosti. Če je zareza v obeh materničnih arterijah prisotna tudi po 24. tednu nosečnosti, to pomeni večjo nevarnost za razvoj bolezni. Do nje pride zaradi slabo razvitih ali zamašenih žil v posteljici in s tem do prezgodnje ločitve pravilno ležeče posteljice. Možnosti za pojav bolezni je večje pri nosečnicah, starejših od 35 let, pri tistih s prekomerno telesno težo, pri nosečnicah, ki zaužijejo premalo vlaknin, in pri tistih s kronično okvaro ožilja ali ledvic.

Pomembni so redni pregledi
Preeklampsijo zdravniki lahko ugotovijo že zgodaj in sicer z rednimi pregledi v nosečnosti. Pomembni so tako pregledi krvi in urina – predvsem spremljanje rasti beljakovin, kot tudi spremljanje telesne teže. Čeprav se bolezen razvije počasi, pa se simptomi pogosto hitro slabšajo. Zdrave nosečnice morajo biti pozorne predvsem na nenadno povečanje telesne teže, otekline, motnje vida in druge prepoznavne znake preeklampsije.

Kako visok je vaš pritisk?  © istockphoto

Zdravljenje
Zdravljenje obsega pogoste redne preglede pri zadravniku (pregled krvi, urina, tehtanje in merjenje krvnega pritiska). Obolelim nosečnicam s povečanim krvnim pritiskom zdravnik lahko predpiše postopno zdravljenje z zdravili, veliko pozornosti pa posvetijo tudi otročičku – z ultrazvočnimi preiskavami spremljajo njegovo rast, v zadnjem trimesečju pa opravijo tudi snemanje srčnega utripa (CTG). Nosečnice, katerih stanje se kljub ukrepom ne izboljša, morajo na intenzivno opazovanje v bolnišnico. Če zdravniki ocenijo, da bo porod sprožen predčasno, nosečnice pred 34. tednom nosečnosti prejmejo tudi kortikosteroide za pospešen razvoj pljuč otročička. Pri močnem poslabšanju bolezenskih simptomov pa zdravniki sprožijo umetni porod ali opravijo carski rez.

Ogroženost matere
Zavedati se je potrebno, da je preeklampsija veliko hujša bolezen kot le bolezen povišanega krvnega pritiska. Ta pogosto pripelje do bolezenskega stanja, imenovanega eklampsija, pri njej pa se lahko poleg že znanih stranskih učinkov na koži pojavijo drobne krvavitve iz kapilar, močni krči in izguba zavesti, huda oblika bolezni pa lahko povzroči odpoved organov.

Ogroženost otročička
Ker se bolezen navadno razvije iz nepravilnega razvoja posteljice, lahko to pomeni tudi veliko ogroženost za otročička. Slabo delovanje posteljice se kaže kot slabše dobavljanje kisika in hrane, zaradi česar lahko otročiček zaostaja v rasti. Kadar se bolezen pojavi pred 24. tednom nosečnosti, je otročiček pogosto majhen, če pa se slabše delovanje posteljice pojavi kasneje, je otročiček normalno velik, a suh.

Stanje po porodu
Zdravljenje, predvsem z zniževanjem krvnega pritiska, se nadaljuje tudi po porodu, če je ta še vedno povišan. Praviloma pa se krvni pritisk normalizira v prvih šestih tednih po porodu, v nasprotnem primeru pa lahko govorimo o pojavu kronične hipertenzije, ki zahteva nadaljnje zdravljenje.

Zmanjšajte tveganje
Preventivnih ukrepov, ki bi preprečili nastanek bolezni, ni, znansteveniki pa so prišli do ugotovitve, da nosečnice, ki dnevno zaužijejo manj kot 12 gramov vlaknin, za preeklampsijo zbolijo pogosteje. S tem je zdrava prehrana nosečnic dobila še večji pomen.