Film je posnet po romanu Paula Coelha Veronika se odloči umreti. Ta se odvija v Ljubljani, film pa je prestavljen v New York in govori o ženski, ki ima dovolj ustaljenega življenja, ki bi jo po vsej logiki moralo osrečevati, a je pač ne. Zato se odloči, da bo storila samomor, ki pa ji ne uspe popolnoma.

Pristane v psihiatrični kliniki, kjer kljub začetnemu uporu vseeno na novo zaživi. A pred sabo ima le še nekaj dni življenja. Takrat stara, nesrečna Veronika res umre, a njena srečnejša in življenja polna stran je vse glasnejša. Veronika zaživi svoje življenje šele po tem, ko so ji dnevi šteti.

S svojim napredkom razveseli tudi psihiatra dr. Blaka (David Thewlis), ki je bil ob njenem sprejetju strog in nedostopen, a s časom je njegov čut za sočloveka vse bolj viden. Thewlisova igra je odlična, prav tako igra Jonathana Tuckerja, ki je odigral Edwarda, z naravnim videzom in suho postavo pa je v vlogi depresivne pacientke izjemno prepričljiva tudi Sarah Michelle Gellar.

Čeprav film le ni tipično hollywoodski, pa je njegovo sporočilo jasno hollywoodsko; srečni smo lahko le, ko smo ljubljeni. Res ne moremo živeti brez ljubezni? Filmi očitno trdijo, da ne.