Srhljiva zgodba združi skupino popolnih neznancev, ki se nič hudega sluteč znajdejo v dvigalu. Po okvari obtičijo v utesnjenem prostoru in kmalu se začnejo dogajati nerazložljive stvari, ki vse vpletene navdajo z najhujšimi strahovi. Ker se delavci zunaj neuspešno trudijo popraviti dvigalo, se morajo ujetniki soočiti z grozljivo mislijo, da je eden od njih Satan v človeški podobi.

Več o misterioznem trilerju razkrivata Drew Dowdle in John Erick Dowdle, ki sta se podpisala pod režijo in produkcijo filma.

Zgodba Hudiča je postavljena v klastrofobično okolje, v dvigalo, kjer se dogajajo grozljive stvari. Kaj vaju pri tej zgodbi tako privlači?

John: Že sama ideja, da si ujet v dvigalu, se mi zdi strašna. Vse skupaj me je močno spominjalo na filme Alfreda Hitchcocka – nekoga ubijejo na skrivnosten način, nato pa morajo odkriti, kdo je kriv. Privlačilo me je predvsem zaradi izziva, kako bova vse skupaj zapakirala tako, da bo zanimivo.

Je bil kdo od vaju že kdaj ujet v dvigalu?

Drew: Ja, oba. Ravno zato se nama je zdelo, da nam je ideja pisana na kožo. Ko sva bila majhna, sva z vso družino obtičala v dvigalu. To naj bi zdržalo štiri ljudi, nas pa je bilo devet. Dvigalo je padlo dve nadstropji in na koncu pristalo v kleti. Še dobro, da sva obtičala z družino in ne z nekimi tujci.

Ampak to je vsekakor bolje kot obtičati v dvigalu s hudičem ...

John: To pa vsekakor (smeh).

Je kdo od vaju klavstrofobičen?

Drew: Jaz se bojim vsega, kar ni narejeno s človeškimi rokami. Če me recimo odpeljete v jamo, bom nemudoma doživel panični napad.

Potem ko sta posnela ta film, ali resnično mislita, da hudič obstaja?

John: Jaz popolnoma verjamem vanj. Med snemanjem sem imel občutek, da hudiča kar kličemo k sebi. To sem sicer kmalu prebolel, a zagotovo verjamem, da obstaja.

Kateri filmi vaju prestrašijo?

Drew: Omen 666, izvirni Izganjalec hudiča in The Shining.