Veliko belo

Foto: Žurnal24
Veliko belo ni veliko vino (samo) zaradi svojega imena, ampak je veliko predvsem zaradi elegantne harmonije velikega telesa in izjemnega duha samega vina ter nezamenljivega pečata avtorja vina.
Oglej si celoten članek
O vinu
Izjemno veličino Velikemu belemu letnika 1999 priznavata tudi najbolj prestižni vinski reviji na svetu – angleški Decanter je Aleša Kristančiča ravno zaradi Velikega belega, letnika 1999, uvrstil med "50 vzhajajočih vinskih zvezd prihodnosti na svetu" (angleško: 50 rising stars of the future worldwide), ameriški Wine Spectator pa ga je leta 2004 ocenil z 92 od 100 točk, kar je Alešu Kristančiču tudi to leto prineslo prestižno vabilo na Newyorško vinsko izkušnjo (New York wine experience) – tridnevni poklon vinu, ki je konec oktobra v hotelu Marriott in kamor je vsako leto povabljenih le 100 najbolje ocenjenih vin po kriterijih omenjene revije in 250 izbranih vinarjev iz celega sveta.

Aleš pravi, da ga je pri izboru sort in grozdja vodila predvsem želja donegovati svoje, avtorsko vino, pod katerega se bo lahko samozavestno podpisal. In se tudi je ... pod zvrst oziroma cuvee, kjer se prepletajo štiri bele sorte, od katerih ima vsaka drugačno, svojo vlogo: chardonnay daje vinu hrbtenico in nosi njegovo telo, sauvignon dviguje aromatičnost, sivi pinot je nosilec elegance, rebula, ki je za Aleša tudi najpomembnejša sorta, pa prispeva drugačnost, čarobnost in nezamenljivost – tri lastnosti, ki odlikujejo tudi rastišče tega vina – Goriška brda.

Ta trenutek je na trgu Veliko belo letnika 2003, ki ga pa je skorajda škoda odpreti že danes, saj njegov čas šele prihaja – čez pet, glede na izjemen letnik pa možno da celo čez deset let.
  • Ime vina: Veliko belo
  • Letnik: 1999
  • Stopnja alkohola: 13,7 vol.%
  • Pridelovalec: Mirko in Aleš Kristančič, domačija Movia
  • Sladkorna stopnja: suho
  • Vinorodna dežela: Primorska
  • Vinorodni okoliš: Goriška brda
  • Sortni sestav: rebula, chardonnay, sauvignon, sivi pinot
  • Trgatev: pozna trgatev, ročna
  • Vinifikacija: maceracija 3–4 tedne, do konca vretja oziroma dokler se klobuk tropin ne potopi in naravno prečisti vino.
  • Zorenje/donegovanje vina: zorenje v 220-litrskih sodih iz francoskega hrasta, nato vino odleži še 12 mesecev v steklenicah. Vino je nefiltrirano in do stekleničenja brez dodanega žvepla.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.