V Sarajevu so pokopali bosanskega legendarnega glasbenika, kantavtorja Kemala Montena.
Na pogrebni spominski slovesnost v prenovljenem Narodnem gledališču v središču bosanske prestolnice so se od njega, poleg družine, svojcev, sorodnikov, poslovili tudi številni Montenovi znanci, prijatelji, glasbeni kolegi iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Med njimi Zdravko Čolić, Dino Merlin, Rade Šerbedžija, Halid Bešlić, Neda Ukraden in Saša Matić.
Če bi izbiral brata, bi izbral njega!
Zbrane na slovesnosti je med drugim nagovoril Čolić kot dolgoletni tesni prijatelj Montene. "Če bi si lahko izbral brata, bi zagotovo izbral njega. Zagotovo bi bil to Kemo. Zadnje čase sva se res redkeje videvala in družila, a vedno sem pred koncerti prejel njegovo sporočilo z vzpodbudo," je s čustveno izpovedjo in zahvalo pokojnemu prijatelju ganil Čolić.
Dobri dve uri zatem je sledila pogrebna slovesnost in pokop, ki ga je spremljalo tudi nekaj sto Sarajevčanov ter obiskovalcev iz ostalih delov države.
Ob prenosu krste iz mrliške vežice do groba je po pokopališču odmevala ena najbolj znanih Montenovih melodij, Sarajevo, ljubavi moja, ki so žalujoči zapeli povsem spontano. S tem pa so najbolj ganili Montenove sorodnike, zlasti ženo Branko in družinskega prijatelja Šerbedžijo, ki solz ob tem nista mogla zadrževati.
Šerbedžija je tik pred pokopom zbranim recitiral še nekaj znanih Montenovih besedil. "Tvoja glasba bo vedno grela naša srca in duše, prijatelj."
Več kot sto, pa saj sploh ne veste kaj pišete. Če bi Kema poznali ne bi napisali take omaluvažujoče bedarije.