Težko je verjeti, da je minilo že 90 let, odkar je svoja vrata 15. oktobra prvič odprl Ljubljanski dvor, kino, ki ga od leta 2008 poznamo kot mestni kino Kinodvor oziroma kot odgovor na vprašanje, kam v mestu na dober sodobni film.
Mestni kino Kinodvor je bil poleg Ljubljanskega dvora, kina Dvor, Kina Dvor in Kinodvora med letoma 1935 in 1992 znan pod imenom Kino Sloga, o katerem se je nadpovprečno veliko govorilo zlasti v 80. letih. Takrat so vanj množično drli gledalci, željni erotičnih filmskih vsebin, in s številko 101.624, kolikor jih je leta 1986 videlo prvi trdoerotični film v Ljubljani (Strasti v režiji Chucka Vincenta), zagotovo podrli tudi ... kakšen rekord.
Kinodvor danes in jutri
In kako je 90 let pozneje? "V zasnovi našega projekta leži želja po spoznanju lastne zgodovine in odgovoru na vprašanje, ali je Kinodvor v zavesti mestnega prebivalstva danes več kot le nekdanji Kino Sloga," pravi Nina Peče, direktorica Kinodvora, kjer so se raziskovanja zgodovine lotili z Muzejskim oddelkom Slovenske kinoteke, sonosilcem projekta Leto kina, nekateri odgovori na vprašanja o vlogi in pomenu sodobnega kinematografa pa bodo znani že na mednarodni konferenci Mesto kina, ki bo potekala 24. in 25. oktobra.
Otvoritveni teden Leta kina bo po besedah programskega vodje Kinodvora Koena Van Daeleja s štirimi zaporednimi večeri dobro ponazoril Kinodvorov program. Kot prvi bo 15. oktobra ob klavirski spremljavi Andreja Goričarja tako na ogled film Erotikon (1929), naslednji dan Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca, 17. oktobra Hladnikova Maškarada (1971), ki bo pospremila izid knjige Marcela Štefančiča, jr. Maškarada: strašne fantazije slovenskega filma, v soboto pa filma Rdeči balon in Bela griva, s katerima se bo predstavil Kinobalon.