Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Evropske komisije Martin Selmayr, strežnik Europeane zdaj deluje s štirikrat večjo zmogljivostjo kot ob začetku. Europeana, ki je začela delovati 20. novembra, se je zaradi nepričakovanega navala zainteresiranih, zabeležili so kar deset milijonov klikov na uro, sesula. Strežnik v računalniškem centru na Univerzi Amsterdam toliko povpraševanja po istih straneh ni prenesel.

"Trenutno stvari tečejo gladko. Evropska komisija bo zadeve nadzirala skupaj z ekipo Europeane," je pojasnil Selmayr. Dodal je, da naj bi februarja v knjižnico dodali še nekaj novega gradiva, da bo še zanimivejša za uporabnike.

Več kot 1000 knjižnic
Nad Europeano operativno bdi 14 izvedencev v Haagu, toda bistvena je gosta mreža več kot 1000 knjižnic, muzejev in arhivov v državah članicah. V Sloveniji bazo podatkov nudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Eden največjih projektov Evropske komisije omogoča prost dostop do dokumentov, knjig, slik, filmov in fotografij iz evropskih zbirk. Zaenkrat gre za odstotek digitaliziranih zakladov evropske dediščine oziroma tri milijone predmetov, do leta 2010 se bo njihovo število povečalo na deset milijonov.

Digitalizirano gradivo je prispevalo več kot 1000 arhivov, muzejev in knjižnic. Evropska komisija je dala na razpolago dva milijona evrov letno za vzdrževanje platforme, stroške digitalizacije pa krijejo države članice Evropske unije.