Ta je bila prva, nekaj pa sem jih uničil. Sežgal sem okoli 300 slik in uničil šest, sedem knjig.
Slik?
Ja, takrat sem tudi slikal.
Se še drogiraš?
Samo občasno, po potrebi, ker droga ni vse samo slabo.
No, ko smo že pri tem. Knjiga deluje kot reklama za drogiranje ...
Ne čisto, saj vidiš, da je povsod narisana smrt, ima pa tudi štiri opozorila. Kaj pa tisti odstavki, ki opisujejo negativne občutke? Nikakor nisem hotel, da bi delovala kot reklama, definitivno pa bi bilo dobro, če bi droge legalizirali.
Se ti zdi? Tudi heroin in kokain?
Seveda. Roba bi bila čistejša, država bi jemala davke ... Poleg tega bi bilo drogo treba destigmatizirati, ker imaš ljudi, ki jo jemljejo samo zato, ker je prepovedana in hočejo nasprotovati družbi. Na lestvici nevarnih drog je na prvem mestu heroin in na drugem že alkohol, pa je legaliziran. Absurd.
Po knjigi bi sklepala, da imaš za sabo neko izobrazbo ...
Narejeno imam gimnazijo, potem pa sem odstopil od izobrazbe, ker mi ni bil všeč sistem.
In si začel študirati heroin?
Ne, ne. S heroinom sem začel pri 20 letih.
Zaradi duhovnosti?
Ja.
V knjigi pišeš, da je za drogiranje kriva tudi vzgoja.
Seveda.
Kakša pa mora biti, da se otrok začne drogirati?
Zdaj ti lahko pojasnim, kakšni so bili starši v mojih očeh. Bila sta preveč zadržana, premalo sproščena in hladna. To se je zdaj vse spremenilo tudi s tem, kar sem delal.
Pišeš tudi, da drogo potrebuješ za svoj obstoj.
Za preživetje potrebuješ hrano, vodo, obleko, narkoman pa se odloči za heroin. V telesu imaš hormone, ki ti delajo dober občutek, heroin pa ti jih nadomesti. Če se drogiraš s heroinom, ti telo te hormone namreč neha proizvajati, zato si, da tvoje telo normalno funkcionira, da imaš dober občutek, odvisen od heroina. Če ga nimaš v krvi, ne moreš ničesar delati. Heroin je fizična potreba, kokain pa psihična.
Kaj pa največkrat uživaš od teh dveh?
Oboje skupaj. Bovla.
Zakaj?
Ko se drogiraš, je normalna stopnja, da začneš s cigaretami, alkoholom in travo. Tudi drog se naveličaš in jih začneš mešati. Iksi se odlično mešajo z gobicami, tripom ali vse skupaj, heroin s kokainom. V končni fazi vedno prideš do mešanja. Kokain te dvigne, heroin pa te kulira.
V knjigi so teko rekoč recepti za pripravo ...
Sem sem se zaščitil z znakom smrti in štirimi opozorili, da droge uničujejo in da posnemanje odsvetujem, pisal pa sem, kar mi je v trenutkih zadetosti pač padlo na pamet.
Si vedno pisal zadet?
Ja, vse.
Zakaj si tudi o dilerjih pisal zadet?
Nekaj časa pred pisanjem knjige sem bil že čist, potem pa sem se tisti mesec spravil drogirat, da bi napisal knjigo.
Kakšna velika žrtev …
No ja, no. Hotel sem reči, da sploh nisem bil sposoben pisati, ker sem bil preveč zadet, potem pa se navadiš, zato je proti koncu tudi manj napak in sem takrat lahko že pisal knjigo in sem lahko napisal nekaj o dilerjih, alkoholu in metadonu. Hotel sem tudi detabuizirati stvar. Niso vsi dilerji totalni pokvarjenci. Imaš tudi družinske ljudi, ki imajo majhne otroke, živijo z mamo, ki ji pomagajo pri penziji. Predstaviti sem hotel ljubljansko narkomansko sceno.
Iz knjige ne spoznam ljubljanske narkomanske scene?
Ja, kaj pa pričakuješ v Ljubljani.
Če nekaj delaš zadet, to drugače doživljaš, ko si trezen. Si jo kdaj bral trezen?
Ja, sem, ja, ker me je zanimalo, kaj sem sploh napisal. In sem bil z napisanim zadovoljen, ker ni bilo kar nekaj.
Iz tega, kar sem brala, sem ugotovila bolj to, kako piše zadet človek, ne pa tega, kaj zadet doživlja …
To je možno, itak ne mislim nehati pisati. Lahko bi jo naredil bolje, ampak s tem, da vsi živimo v svetu polizdelkov, se je treba sprijazniti.
Se ti ne zdi, da bi naredil več za detabuizacijo, če bi delo zastavil malo bolj konkretno?
Hotel sem se izogniti romanom. A veš, kaj mi gre ful na k... vse te forme, vse to tarnanje, kalupi. Zato je ta taka.
Surova.
Surova, mogoče malo primitivna, stavki niti niso razgrajeni. Takrat nisi ne vem kako čuteč. Koka te naredi agresivnega, nisi pa fin. Se strinjam, da knjiga ni popolna, ne bom pa zaradi tega nehal pisati.
Kaj pa, če bi knjigo izdal v kaki založbi, ne samozaložbi?
Nobena mi je ni hotel objaviti.
Kdo je ta elita, o kateri pišeš v knjigi?
Ta elita je povsod. Drogo smo dostavljali na ministrstva, na televizijske hiše, novinarji so hodili k dilerjem. Heroin, kokain, trava, iksi, speed. Droge so močno vpletene v družbo.
Si bil diler?
Ne, samo vozil sem jih za drogo.
Kje pa si dobil denar?
Kradel nisem nikoli, na začetku sem malo dilal, potem pa padeš v sceno, voziš dilerje okrog, prodaš vse, kar imaš doma. Vse živo ...
|
Pangerc je knjigo Zadet pisal zadet. © Anže Petkovšek
|
Kakšno zvezo ima droga z duhovnostjo?
Šamanizem … Sam zagovarjam mestni šamanizem, kjer niso več aktualne naravne droge. Vse se je sintetiziralo.
Zakaj pa ne uživaš pejotla, ko že govoriš o šamanih?
Tukaj se ga ne dobi. Tu sem ga jedel samo, ko ga je prinesel nekdo iz Portugalske, enkrat pa sem šel v botanični vrt, kjer so imeli kaktus, v katerem je bil meskalin.
Si odnesel cel kaktus?
Ne, odlomil sem ga malo, ampak je prešibek.
Misliš, da si zaradi drog boljši človek?
Ja, definitivno, mislim, da so me premaknile naprej.
Kam pa?
Bolj sem odprt, pozitiven, lepši sem.
Je drogiranje vredno odvajalnih kriz in vsega drugega, kar prinesejo s sabo?
Je in ni. Žal mi ni. Verjetno bi vse naredil še enkrat isto. Je veliko slabega, je pa tudi veliko dobrega, odvisno je od tega, kaj so tvoje prioritete, kaj žrtvuješ.
Drogo enačiš z ljubeznijo ...
To, da boš za heroin žrtvoval samega sebe, svoje udobje, je ljubezen do droge, tako kot se v zakonu žrtvuješ za partnerja.
To je tvoja ljubezen št. 1?
Ne, sploh ne, meni droga ni na prvem mestu.
Ne več ...
Ne več ... Seveda sem imel fazo, ko sem bil odvisen. Ravno zadnjič sem razmišljal, kolikokrat sem v 32 letih zamenjal koncept sveta. Milijonkrat.