Uroš: To je težko vprašanje. Elvis je bil kralj rock’n’rolla, Ray pa je bil bolj jazzovska duša.
Je res, da je Ray pustil večji pečat na glasbenikih, Elvis pa na publiki?
Oto: Menim, da sta bila oba glasbeno zelo močna. Hkrati sta si bila zelo različna, a vseeno tudi podobna. Elvis je bil morda res bolj vezan na publiko kot Ray.
Oba sta bila tragična junaka ...
Oto: Res je. Oba sta izgubila brata. Elvis je bil enojajčni dvojček, njegov brat je umrl. Uroš: Oba sta prihajala iz zelo revnih družin. Ray se sicer ni rodil slep, saj je do izgube brata videl.
Kaj pravzaprav dosežemo z imitiranjem oziroma poklonom velikim glasbenikom?
Oto: Midva želiva Elvisa in Raya predstaviti mlajši publiki. Tu ne gre za imitiranje – oba sta že sama po sebi dovolj velika, da ju ni treba oživljati prek imitacije. Gre bolj za interpretacijo in poklon. Uroš: Koncert je sicer namenjen zelo široki publiki – od zelo mladih do najstarejših.
V Sloveniji nimamo superzvezd, čeprav se nekateri radi tako imenujejo.
Oto Pestner
|
|
Oto: Ta zasluga gre mojemu menedžerju. Ko je slišala Uroševe posnetke, jo je začelo zanimati, kdo to izvaja. In to nas je pripeljalo do tega, da si bomo delili oder v Križankah. Uroš: Kmalu bo izdala tudi knjigo Behind the Shades, ki govori o njenem očetu in za katero upamo, da bo prevedena tudi v slovenščino.
Ste morda poskušali stopiti v stik tudi z Elvisovo hčerjo Liso Marie Presley?
Oto: Imeli smo željo, a smo žal imeli premalo časa.
Kdo je v Sloveniji dovolj velik, da bi mu lahko rekli slovenski Ray ali Elvis?
Oto: V Sloveniji nimamo superzvezd, čeprav se nekateri radi tako imenujejo. Dokler ne prodaš vsaj milijon primerkov enega albuma, nisi nikakršna superzvezda.
Na kateri veliki koncert v Sloveniji bosta v bližnji prihodnosti zagotovo šla?
Oto: Na Macy Gray! Uroš: Se strinjam. Macy Gray pred Madonno in drugimi.