Vinci Vogue Anžlovar, ki je dočakal le 61 let, se je rodil leta 1963 kot Tomaž Anžlovar. Kariera enega najbolj prepoznavnih slovenskih režiserjev je bila izjemno ustvarjalna. Leta 1991 je zaslovel s prvim celovečercem v samostojni Sloveniji in enim najuspešnejših slovenskih filmov, komedijo Babica gre na jug. Poleg režije je pečat pustil tudi kot scenarist, avtor glasbe in montažer.

Njegov zadnji, šesti celovečerni film je bil Tartinijev ključ, napeta mladinska detektivska pustolovščina, ki so ga premierno predvajali sredi oktobra letos.

Premiera je tega mladinskega filma, ki bi ga lahko označili za Poletje v školjki te generacije otrok in mladostnikov, je bila nadvse ganljiva. Film govori o treh najstnikih, Mario, Robertu in Barbari, ki prejme napačno poslano SMS-sporočilo, kar sproži pravi mafijski lov po enem od najlepših slovenskih mest. Glavni junaki skozi niz ugank in dogodivščin, povezanih s srednjeveškimi skrivnostmi Pirana, iščejo zaklad, ki si ga želita tudi zlikovca Grandemare (Goran Navojec) in Jofa (Jurij Drevenšek). Otroci se med pustolovščino zbližajo, preskočijo pa tudi ljubezenske iskrice. 

Igralci so si po premieri zaslužili bučen aplavz, Anžlovar pa stoječe ovacije.

Pred tem je Anžlovar režiral še Oko za oko (1993), Poker (2001), za katerega prejel tudi vesno za montažo, in Vampir z Gorjancev (2008), dve leti nazaj pa je na veliko platno prišel Dedek gre na jug, v katerem sta nastopila Boris Cavazza in Vlado Novak.

Podpisal se je tudi pod dokumentarni film Selfie brez retuše in več kratkih filmov, sodeloval je tudi pri serijah in sam zaigral v več filmih, med drugim je bil statist v Ko zorijo jagode. Leta 1993 je za film Oko za oko dobil diplomo Metoda Badjure za režijo.

Anžlovar je bil pogosto kontroverzen filmski iskalec in ustvarjalec, ki mu je več kot nagrade pomenil dober sprejem filma pri občinstvu. V svoji karieri je ustvaril ali sodeloval pri nastanku številnih televizijskih serij, dokumentarnih filmov, videospotov, pa tudi reklamnih oglasov.

Njegovi filmi imajo tudi avtobiografske prvine, bil je vsestranski in imel izjemno ustvarjalno energijo, obenem pa je bil zanj značilen odkrit, svobodomiseln in tudi uporniški nastop.

V začetku lanskega leta so mu postavili uradno diagnozo, nevrodegenarativno bolezen amitrofično lateralno sklerozo (ALS), o kateri je Anžlovar tudi odkrito govoril.