Gledališki režiser Caden Cotard (Philip Seymour Hoffman), ki je zaradi obremenjenosti s smrtjo mrtev, še preden dejansko umre, v gromozanskem skladišču začne postavljati miniaturo New Yorka, v kateri naj bi se odvila predstava njegovega življenja. Synecdoche, New York ni življenjski projekt samo za Cotarda, ampak tudi za Kaufmana, genialnega scenarista, ki je spisal nadrealistične umetnine, kot so Večno sonce brezmadežnega uma, Prilagajanje in Biti John Malkovich, snemanje pa doslej prepustil drugim, zlasti Spiku Jonzeju. Velikopotezni režiserski debi, v katerem se prepozna tudi Jonzejeva šola, hoče povedati veliko, morda celo preveč, tako da se gledalec v sanjsko-realističnem svetu, v katerem se Kaufman sprašuje o smrti in odnosih, proti koncu brez izjeme izgubi. Nekako tako kot se v velikem New Yorku izgubljajo mali posamezniki, ki se šele v Cotardovi sinekdohi izrazijo kot unikatna bitja, ki jih ni mogoče nadomestiti.