Zametki banda segajo v leto 2018, ko je gimnazijec Žiga Žvižej s prijatelji nastopal v šolski skupini The Šlagers, kasneje pa ustanovil band LPS. Lansko leto so bili opaženi v Špil ligi, kjer so se uvrstili v finale. Band LPS (Last Pizza Slice), v zasedbi, ki je slavila na EMI, pa obstaja od avgusta lani, ko se jim je pridružila 17-letna basistka Zala. Za zdaj še povsem najstniško skupino poleg Zale in 19-letnega Žiga, sestavljata 18-letna Filip in Gašper ter 19-letni Mark.

O vas ne vemo prav veliko, razen tega, da ste srednješolski band, kako in kje ste začeli? 

Začeli smo leta 2018 na Gimnaziji Celje Center, z željo po svobodnem izražanju in glasbenem udejstvovanju. Imamo najboljšega ravnatelja, ki nas je vedno podpiral, tudi finančno, igrali pa smo lahko na vseh šolskih prireditvah. Začetki so bili zelo preprosti, igrali smo priredbe, predvsem jazz, funk, soul. Takrat smo se imenovali The Šlagers. Naša prednost je bila, da smo komercialne uspešnice preoblekli v druge žanre. Prvi večji dosežek pa je bila ljubljanska Špil liga v Kinu Šiška, prišli smo v finale in takrat začeli ustvarjati avtorsko glasbo. To je bilo pred enim letom. Nato smo menjavali člane zasedbe. Kitarist Mark se je kitaro začel učiti šele dve leti in pol nazaj, našega pevca Filipa pa sem spoznal na naši šolski Evroviziji Centroviziji. V današnji zasedbi smo od avgusta lani, ko se nam je pridružila basistka Zala. 

Menedžerja ste že izbrali, ponudbe zagotovo dežujejo?

Ponosni smo na svoj nastop na EMI, tako skladbo kot celotno podobo, kot so obleke, smo ustvarili sami, za nami ni nobene produkcijske ekipe. Do zmage smo prišli čisto sami. Dobili smo že nekaj menedžerskih ponudb, za zdaj se še nismo odločili za nikogar, ker bi radi stvar temeljito premislili. Vsekakor pa si želimo nekoga, ki bi mu lahko zaupali.

Skladbo bomo še enkrat posneli bolj studijsko, saj je bila verzija za EMO narejena na hitro, brez finančne in profesionalne pomoči. Najeli smo studio in jo posneli v 4 dneh. 

Kaj pričakujete od Evrovizije? 

Vsi smo veliki ljubitelji Evrovizije. Na EMO smo prišli iskreni, na odru smo se dobro imeli, in ko smo mi uživali, je z nami uživalo tudi občinstvo. Tega si želimo tudi na Evroviziji. Skladbo bomo še enkrat posneli bolj studijsko, saj je bila verzija za EMO narejena na hitro, brez finančne in profesionalne pomoči. Najeli smo studio in jo posneli v 4 dneh. 

So vam starši stali ob strani?

Seveda so veseli. Starši so nam vedno stali ob strani, nas podpirali in nam pomagali. Moja mama je učiteljica v glasbeni šoli in kot bruc glasbene pedagogike grem po njenih stopinjah.

Kaj pa načrti za naprej? 

V bandu smo dobri prijatelji in strastni glasbeniki. Želimo si, da bi čim več igrali, kar v času korone ni bilo mogoče. Želimo si posneti album, v teoriji imamo 12 avtorskih skladb. Če bi kaj zaslužili, bi vse vložili v našo glasbo. Naš stil je raznovrsten in tak bi bil tudi album, da bi vsak našel nekaj zase. 

S prepoznavnostjo so prišle tudi oboževalke, zagotovo jih zanima, ali ste samski? 

Glede ljubezni in naše zasebnosti se še nismo pogovarjali, koliko bi želeli deliti z javnostjo. Bi moral preveriti pri ostalih članih. Smo pa presrečni za vse oboževalce in jim z veseljem podarimo čas za kakšno skupno fotografijo.