Praviš, da si bil čuden že kot otrok. V kakšnem smislu si se razlikoval od svojih vrstnikov?
V šoli sem se vedno zanimal za druge stvari kot ostali. Ko so se oni igrali s puškami, sem jaz nabiral rože. Druge so zanimali avtomobili, mene pa starejša dekleta. V višjih razredih sem imel manjše težave, ker sem rajši risal kot pisal.

Torej drži, da umetniki težko funkcionirajo v okovih institucionalnega izobraževanja? Kaj si pogrešal in česa je bilo preveč?
Drži. Čeprav se v osnovni šoli ravno ne zavedaš, da si bolj umetniška duša, te nekaj duši – to vidim šele zdaj. Srednja šola ima že več posluha za to. Na žalost pa se zamenjuje lenobo z umetniško dušo. Težko sem se učil matematiko in kemijo. Vedno pa sem pogrešal več likovne vzgoje v šoli, zato sem doma delal razne poskuse z barvami in jih do konca vzljubil.

Slikarstvo se odlično sklada s kiparstvom.

Kaj si, poleg barv, v življenju še tako vzljubil?
Vedno sem bil zaljubljen v vesolje, v Zemljo in naravo nasploh. Zato sem se po končani osnovni šoli vpisal na biotehniško šolo v Kranju, kjer sem naslednjih pet let posvečal rastlinam. Največji navdih mi daje prav narava!

Kaj pa dekleta? So ti še vedno všeč starejše ženske?
Starejše ženske v mojih očeh še vedno burijo duhove, a verjetno so bolj kot vse drugo nekakšne moje občasne muze. Mislim, da sem že našel pravo dekle. Tokrat mlajšo!

S katerimi materiali največ ustvarjaš? Kako bi označil svoje "poslanstvo" – se imaš za kiparja ali kaj drugega?
Največ delam z akrilom, železom in keramiko. S "poslanstvom" se ne obremenjujem kaj dosti, delam tisto, kar čutim. Določena čustva ostajajo za vedno zasidrana oziroma nihajo zelo malo, druga se spreminjajo in menim, da je prav tako. Rad imam obe smeri – tako likovnost kot svet kiparstva, zato bi se težko odločil in mirne vesti rekel: "Kipar sem." Je pa res, da so vse stvari v svetu ustvarjalnosti nekako povezane oziroma imajo iste korenine. Slikarstvo gre odlično s kiparstvom in obratno.

Skulpture in druga umetniška dela so večinoma ustvarjene, da jih občudujejo drugi in da krasijo, popestrijo prostor, v katerem živimo. Ali kdaj ustvarjaš tudi samo zase?
Tudi. Na svojem vrtu recimo postavljam velikanski "kavč", ki bo narejen izključno iz mozaika. Žal je gradnja zaenkrat obstala, ker me je prehitela zima.

Infinitum.

Če se ne motim, si dobil nekakšno nagrado MOL za strukturo legendarne Marjane Deržaj, ki je bila sestavljena iz vinilnih plošč.
Ne, to je bila tista skulptura, ki je bila sestavljena iz mozaika (javni kip), kjer je bil med drugimi tudi portet Marjane Deržaj. Iz vinilnih plošč je pa nisem sestavil (hvala za idejo :)) ... sem pa iz vinilk delal nekaj tudi za to razstavo, ki jo imam.

Dezinformacija torej – vseeno bolje, da se o tebi govori, pa četudi pride do napak (smeh). Na katere dosedanje dosežke, razstave pa si najbolj ponosen?
Vsaka slika in vsak kip je dosežek zase. Zelo ponosen pa sem, da je bilo moje delo izbrano za 11. slovensko kiparsko razstavo na ljubljanskem magistratu. Dosežek mi veliko pomeni zato, ker na tem natečaju sodeluje skoraj vsa "smetana" slovenske kiparske družbe.

Praviš, da pripravljaš obsežnejši multimedijski projekt z eno od bolj znanih slovenskih glasbenih skupin. Za kakšen projekt in za katero skupino pravzaprav gre?
Projekt je v polnem teku. Ogromno dela me oziroma nas še čaka, zato o vsem tem kdaj drugič. Gre pa za mednarodni multimedijski projekt, pri katerem sodeluje 12 ustvarjalcev iz vsega sveta in ta slovenska glasbena skupina. (ime skupine bo sporočil naknadno, ker mora dobiti dovoljenje menedžerja, op. a.)

Včeraj zvečer si imel odprtje razstave v NUK-ovi galeriji v Ljubljani. Nam lahko o tem poveš kaj več? Za kakšen koncept gre?
To je moja prva samostojna razstava, zato sem poln adrenalina. Sestavljena je iz cikla desetih slik, ki so nastale v zadnjem obdobju. Menim, da bi bilo škoda kaj več povedati o samih delih in bi raje vaše bralce prav lepo povabil, naj si jih ogledajo in doživijo sami.

Si kaj v sorodu z Jacobusom Gallusom Petelinom, glasbenikom in enim izmed večjih osebnosti slovenske zgodovine, čigar podoba je krasila tudi bankovec za 200 SIT?
Družinskega devesa še nimamo povsem izdelanega, zato bi težko govoril o čistem sorodstvu. Če že ne kri, naju povezuje vsaj priimek!