“Ker jih delajo pretežno za moško publiko. Gledal sem nekaj filmov, ki so bili narejeni za ženske, in nisem videl bistvene razlike. Vsak pornofilm je preigravanje klišejev,” je pred slabim letom na moje vprašanje, zakaj so pornofilmi posneti tako, da jih lahko gledajo samo moški, odgovoril pornofil, po novem pa tudi pornorežiser Max Modic. Ja, pornofilmi so preigravanje klišejev, vendar takšnih, da se vsakič, ko me od čistega dolgčasa zanese na xxx-kanale, vprašam, kako lahko nekdo, pa naj bo moški ali ženska, ob njih zdrži več kot pet minut. Vedno ista mantra: oralno, vaginalno, analno in za konec spet oralno, vmes pa dramatično vzdihovanje, vpitje ter za vzorec ozmerjanja in tepežkanja. Klišeji, ob katerih se vzburjajo moški, so, če sklepamo po tem, kar nam ponujajo televizije, seksistični, diskriminatorni in brez fantazije, kar poleg tega, da pornoindustrija popolnoma ignorira žensko populacijo, lahko pomeni tudi to, da domišljija popolnoma ignorira moške.
Imajo pa zato več kot dovolj domišljije ženske, zlasti tiste, ki so se zbrale okoli švedske umetnice Mie Engberg in njenega filmskega projekta Umazani dnevniki (Dirty Diaries), ki mu je sledil istoimenski manifest, v katerem povzemajo napotke za snemanje “ženskih” pornofilmov. Hardcore pornokolaž dvanajstih z zgovornimi naslovi opremljenih epizod (Flasher Girl on Tour, Authority, Dildoman, Phonefuck, For the Liberation of Men ...), v katerih je 12 avtoric uresničilo svoje seksualne fantazije, je feministični odgovor na votli moški seksizem, to, kar so posnele, pa je zmaga naravnega nad umetnim in umetniškega nad industrijskim. Z državnim denarjem financirani Umazani dnevniki, ki smo jih leto po nastanku to soboto lahko videli tudi v Kinodvoru v sklopu festivala Mesto žensk, zamudniki pa jih lahko ulovite še danes ob polnoči, sporočajo, da žensk ne zadovoljujejo s silikonom obdelana dolgolasa dekleta, ki prosijo za oralni in analni seks, ampak običajne ženske, ki formo, ob kateri tako rado prihaja moškim, nadomeščajo z vsebino, ki si je (med seksom prazne) moške glave enostavno ne morejo privoščiti.
Umazani manifest
"Dovolj," je rekla Mia Engberg in z 12 Švedinjami naredila ženski pornič, ki ga je financirala država.