Tanja, ste pričakovali zmago?

Na razplet je vedno treba počakati in ne prehitevati. Zelo sem si želela priti v super finale, tudi Arnej. Zato, da odpleševa čim več plesov in da odpleševa tudi ta zadnji ples, ki sva ga pripravila kot rezervo za super finale. Sicer pa, seveda sem vedela, da nama je dobro šlo, saj sem si vsak najin ples ogledala, pa tudi čutila sem to najino povezanost, to kar se med plesalcema na parketu zgodi in je včasih težko opisati z besedami. Vem, da v sebi nosim ta plesni talent in če bi se zgodaj v mladosti začela ukvarjati s plesom, bi bila lahko uspešna, se pa zato sedaj s plesom ukvarjam na tak amaterski način in za to priložnost sem zelo hvaležna. 

Izziv sem zelo resno vzela in Arneju že takoj na začetku povedala, da naj z mano ravna kot s profesionalno plesalko, v smislu, da me nauči tudi tistih bolj težkih korakov in dvigov. Z višino sva sicer imela nekaj težav, ker se je jaz malo bojim, a z vztrajnostjo in medsebojnim zaupanjem sem to deloma premagala. Zagotovo s padalom ne bom šla skočit, sem pa velik del strahu zgubila in si upam veliko več. Te zmage sva oba z Arnejem zelo vesela. Tudi zanj sem vesela, saj je najmlajši plesalec v šovu, ki je lansko leto žal prvi izpadel, letos pa je šel skupaj z mano do konca. Res sva napisala eno lepo plesno zgodbo, ki se je bova oba spominjala do konca življenja.

Kakšni so načrti za naprej, škoda bi bilo, da tega plesnega znanja ne bi unovčili? Miki Šarac, vaš zasebni in poslovni partner, je že pred časom razkril, da si želite prirediti svoj plesno-pevski spektakel. Je sedaj pravi čas za to?

Vsekakor je sedaj pravi čas za to. Sedaj to čutim, kot še nikoli prej. Čas je, da naredim koncertno turnejo v smislu glasbeno-plesnega šova, s profesionalnimi plesalci in to bi rada naredila s plesalci šova Zvezde plešejo. Zato ker jih sedaj že zelo dobro poznam, ker smo se navezali in povezali, čutim jih in vem, da bi skupaj lahko zgradili odlično, profesionalno in odmevno glasbeno-plesno zgodbo.

Bi povabili tudi sotekmovalce, znane Slovence, ki so letos tekmovali v šovu?

Razmišljam v tej smeri. Res si želim, da naredim spektakel in da se ta spomin na Zvezde plešejo nese naprej. Tudi zato, ker se mi zdi, da pri nas ni prave povezanosti med glasbo in plesom, čeprav imamo svetovno uspešne plesalce, a se ta preskok ne zgodi. Imam občutek, da bi jaz to lahko povezala in da so ljudje željni tega. Mislim, da bi bila to velika spodbuda mladim plesalcem, pa tudi sama pri sebi čutim, da imam še nekaj rezerve. Da se lahko naučim še marsičesa. Tukaj smo namreč imeli le en teden za vse. Da sestavimo koreografijo, da se naučimo in zvadimo ples in da posnamemo predfilme. Jaz bi si za svoj šov vzela več kot sedem dni, razumljivo. Če bi to naredili na tako profesionalnem nivoju, sem v uspeh prepričana. To je že zelo zasidrano v moji glavi in je načrt, ki bi ga rada uresničila v jeseni.

Foto: Anže Petkovšek zvezde plešejo

Torej bo poletje delavno?

Poletje je vedno delavno. Prihaja čas zabav, veselic in plesov, delali bomo celo poletje, trenutno tudi snemam novo ploščo, ki bo izšla konec leta, poleg tega še vedno učim v glasbeni šoli v Logatcu, le da sem se po porodniški vrnila za polovični delavni čas. 

Kako vam vse to uspe uskladiti, šov, poučevanje, nastopi, materinstvo?

Glavna odločitev, da se podam v šov Zvezde plešejo, je padla takrat, ko sem izvedela, da bom lahko večji del obveznosti, povezanih s šovom, opravila, ko bo Karlo v vrtcu. Če bi bile te obveznosti pozno popoldne in zvečer, se v to ne bi podala. Pomembno mi je bilo to, da naš čas za družino ostane vsaj približno takšen kot je bil. Drugače niti slučajno ne bi razmišljala o tem. Pa tudi sicer stvari rada opravim v času, ko je Karlo v vrtcu. Sem človek akcije, rada imam, da se mi dogaja in v enem dnevu lahko naredim ogromno stvari.

Energije vam torej ne manjka?

Ne, s tem res nimam težav, kar je moja velika prednost. Lahko sem utrujena in zaspana, a nikoli izčrpana. 

Kako ohranjate to energijo, s pravilno prehrano in telovadbo ali je to enostavno v vaši naravi?

Odkar sem zanosila pa do šova, nisem bila fizično aktivna. Dolgo sem dojila in se s tem nisem ukvarjala ter obremenjevala. To imamo v družini, ne oče, ne mama s tem nimata težav. Ves čas sta polna življenja, optimizma, v  vsaki stvari vidimo lepe stvari in potegnemo ven najlepše.

Zelo neznačilno za Slovence, ki smo že pregovorno nagnjeni bolj k pesimizmu?

Morda, a tako sem navajena, ker sem bila tako vzgojena. Starše sem vedno poslušala, da se vse da, da nam bo s skupnimi močmi vse uspelo in da bomo zmagali. Nikoli ni tako slabo, da v vsaki stvari ne bi mogli videti nekaj dobrega. Res sem odraščala v pozitivi, v to verjamem in drugače ne znam. Tudi nisem tip človeka, ki bi se smilila sama sebi, tega občutka ne maram. Moje vodilo je, da imam dve roki, dve nogi, vidim, slišim in lahko marsikaj naredim, dosežem in se ne pritožujem. To zopet izhaja iz vzgoje. Dokler imam ob sebi ljudi, družino in prijatelje, ki so zdravi ali pa vsaj približno zdravi, ker bolna je tudi moja mama, sem srečna, zadovoljna in hvaležna.

Foto: Anže Petkovšek zvezde plešejo

Kako je z mamo trenutno?

Moja mami je večna optimistka in če njo vprašate, je super. Primer … Bolna je že več kot deset let, od leta 2013 je hodila tudi na dializo, ker so ji odpovedovale ledvice. Že takrat je rekla, da bo v trenutku zdrava, čim bomo dobili otročka. Da ji bo v trenutku zrasla še ena ledvica in da ne bo več rabila hoditi na dializo. Danes že eno leto ne hodi na dializo. Ima težave z rokami in nogami, težko se premika in hodi, a je bila vsako nedeljo na oddaji. Vsako nedeljo je sedela tukaj na tribunah, razen tisti teden, ko sem z plesala z Vodičarjem. Takrat se ji je stanje zelo poslabšala in je bila en teden v bolnišnici. Poleg nje so sedeli moji prijatelji, vsi seveda veliko veliko mlajši od nje, in so mi potem razlagali, kako jih vse boli, ker na tribunah sedijo že od šestih, moja mami pa pravi, da je super. Carica! No, še nekoga moram pohvaliti, to je moj oči, ki je ob nedeljah pazil Karla in šov spremljal na kavču. 

Poznamo vas kot zabavljačko, vedno nasmejano in sproščeno, prvič pa smo lahko videli, da ste tudi velika perfekcionistka.

Če se za nekaj odločim, najprej premislim, nikoli ne grem z glavo skozi zid. Vzamem si čas, premislim, vidim, ali bom imela dovolj časa, da bom lahko naredila nekaj zase in nekaj pokazala. Če bi vedela, da bo nekaj počela na pol, nikoli ne bi šla v to. Si pa tudi nikoli tako ne napolnim urnika, da potem ne bi vedela, kako bom to izpeljala. Dobra organizacija je ključna, res o vsem premislim in si vržem na papir. Sem zelo dobra organizatorka svojega časa, že od malega.