Vam je tudi pri opremi doma pomemben dizajn in unikati?
Rada imam lepe stvari, pa naj bodo to oblačila, nakit, ali oprema za dom. Dizajn in unikatnost sta zame pomembna. Iz tega razloga v jedilnici še vedno nimamo stolov. Želim si posebnih, drugačnih, unikatnih, takih z dušo, ki jih za zdaj še nisem našla, zato ostajam pri improvizaciji. Uživam pri kreiranju notranjosti in nikamor se mi ne mudi, saj sem mnenja, da morajo ideje dozoreti. In ko dozorijo in ko najdem tisti pravi kos, se tega iskreno veselim in uživam v novi pridobitvi. Pri opremi doma sva z možem sledila navodilu gospoda, lastnika trgovine s keramiko v Italiji, ki je dejal, ne kupujte ultra modernih ploščic, kupite neopazno kakovostno klasiko. Ko bodo ljudje prihajali v vaš dom, ne smejo reči, da imate lepe ploščice, temveč, da imate lep dom.
Ste kakšen kos za dom izdelali ali izrisali sami?
V našem domu je kar nekaj kosov pohištva in dodatkov naših prednikov, starin torej, ki so združene z zelo novimi in modernimi kosi, najde se tudi kaj izdelanega po moji ideji.
V oko pade predvsem kamin, kakšna je njegova zgodba?
Kamin sva si od samega začetka želela oba z možem. Izvirne ideje, kako naj bi bil videti, pa nisva našla. Vsi so ponujali klasiko, stokrat videno, zato sva sprejela odločitev, da naredimo le preprosto belo škatlo, ki jo bomo rušili, ko bo Ideja dozorela in bo za to pravi čas. In ideja je prišla, ko se je naši družini pridružil umetnik, spoštovani kipar Zlato Rudolf. Prevzel naju je že s skico, v realnosti pa je kamin še mnogo mnogo lepši. Nastala je skulptura iz kamna, zame je videti kot plamen, Zlato vidi ognjeni cvet, kakšen od obiskovalcev spet nekaj drugega. Domišljija nima meja. V enakem stilu imamo izdelano tudi stensko luč ter ženski akt, ki dela družbo mojemu aktu, ki ga je izdelal slikar Rudi Španzel.
Kateri kotiček doma vam je najljubši in zakaj?
Zagotovo dnevno soba, ki je povezana s kuhinjo. To je kotiček, kjer se družimo, kuhamo, se veselimo s prijatelji in družino.