Kako otroku dopovedati, da ne more imeti vsega, in se izogniti temu, da ga ne bi vzgojili v razvajenčka, ki dobi vse, kar si zaželi? Po mnenju Ivane Gradišnik iz Familylaba je treba otroku "dati vedeti, kaj si sami mislimo o oglaševanju nasploh in posamičnih proizvodih. S tem ne mislimo na pridigo ali predavanje, temveč na čisto navadno izmenjavo mnenj med reklamnim blokom, ko se pač pojavi iztočnica."

Prav je, da otrok razume, da samo zato, ker je nekaj oglaševano, tega še ni treba nujno imeti. "Koristi izmenjave mnenj so večplastne," poudarja Gradišnikova. "S tem otroku razkrijemo še en delček sebe in svojega pogleda na svet, kar je že samo po sebi ena od temeljnih otrokovih potreb; namreč to, da se mu starši razodevajo tudi kot ljudje s svojimi stališči, prepričanji, vrednotami, in ne le v vlogi staršev oziroma vzgojiteljev."

Otrok prek zgleda staršev tudi lažje dojame pomen daril in obdarovanja. Če se staršem zdi pomembnejši namen in ne vrednost darila, se bo tega naučil tudi otrok. Druga korist pa je po mnenju Gradišnikove v tem, da "otroku z zgledom dajemo vedeti, da je v tem svetu mogoče in dovoljeno imeti lastno mnenje, pa čeprav je nasprotno temu, kar verjame večina, ali kar bi rada terjala od nas katerakoli od zunanjih avtoritet, naj bodo to oglaševalci, politiki, mediji ali pa kaki drugi mnenjski ali verski voditelji." In prav to, da otroka naučite misliti s svojo glavo, je od celotnega procesa vzgoje verjetno najpomembnejši dosežek.