"Superhrana je eden od zadnjih tržnih prijemov prodajalcev živil, s katerim želijo povečati prodajo. Pod tem zaščitnim znakom ponujajo potrošnikom številna že znana živila in prehranska dopolnila," opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Pojasnjujejo, da gredo cene "superhrane" v nebo, saj lahko za tako "super" živilo v prahu odštejete tudi 300 evrov za kilogram.

Domišljijsko ime

"Uradna definicija superhrane ne obstaja, prav tako ne noben certifikat. Ni meril, ki bi določala, kaj je superhrana, to je nekakšna potrošnikom všečna oznaka proizvajalcev," pravi Živa Korošec, inženirka živilske tehnologije z Inštituta za nutricionistiko. Beseda superhrana po njenih besedah predstavlja domišljijsko ime, s katerim se običajno označuje nesestavljena živila, ki imajo ugodno prehransko sestavo. Dodaja, da prav takšno definicijo na inštitutu upoštevajo pri ocenjevanju skladnosti označb in oglasov živil, ki jim jih v pregled pošiljajo proizvajalci.

"Lahko bi rekli, da imamo v Sloveniji ogromno domače superhrane. To so lahko čisto običajne borovnice, jabolka, razno sadje in druge stvari, denimo žita ..." še pravi Koroščeva. Pojasnjuje, da imajo lahko vsa živila v okviru uravnotežene prehrane določene koristne lastnosti – če ne drugih, vsaj prehranske. "Prav zato priporočamo čim pestrejšo kombinacijo živil, in če se tega držimo, lahko zadostimo vsem našim potrebam," dodaja.

Jabolka pa ni

Na ZPS opisujejo, da lahko na seznamu superhrane najdemo zelenolistnato zelenjavo, brokoli, različne vrste oreščkov, gozdnih sadežev, rdečo peso in nekatere citruse. Tudi ribe in morske sadeže, stročnice in eksotične žitarice ali živila, ki so jim podobna po načinu uporabe, kot je moka (prah) maca, ki so jo Inki uporabljali tako, kot mi uporabljamo moko, saj žita v Andih ne rastejo. "Preprosto, a zdravo živilo, kot je jabolko, pa se na seznamu še ni znašlo – očitno je preveč navadno, da bi se ga dalo prodati kot 'supersadež' po bistveno višji ceni," so zaključili.