Za pevko Bilbi je slišal malokdo, za njeno pesem Hvala za vijolice pa skoraj vsak. A za Bilbi se skriva zanimiva Maja Pihler, igralka, ki svoj talent že šest let izraža na nemških odrskih deskah v muzikalih. Pred kratkim pa se je odločila za novo ustvarjalno pot.

Katere so vaše najljubše rože?

Zelo imam rada travniške rože, takšne, ki jih lahko sam pobereš (smeh). Vijolice pa so se mi vedno zdele nežne in vijolična barva ljudem tudi nekaj pomeni.

Zakaj v pesmi opevate ravno vijolice, zakaj niste izbrali recimo vrtnic?

Vse skupaj se je razvilo iz zabave. Nemci pravijo "Vielen dank für die Blumen", mi Štajerci pa včasih rečemo "hvala za rože", kar pomeni nekako "hvala za rože, ki mi jih nisi dal". Zato sva z Gregorjem (možem in soavtorjem skladbe, op. a.) razmišljala, da so vrtnice nekakšen kliše, vijolice pa so malo bolj nenavadne. Čisto slučajno sva se odločila za vijolice, lahko bi bili tudi zvončki.

Je pesem osebnoizpovedna?

Ni. Pesem je nastala iz heca. Z Gregorjem sva se pogovarjala o ljubezenskih razmerjih in o vlogi ljubice skozi čas. Fenomen varanja je prisoten, odkar obstajamo, to je nekaj zelo človeškega. Se pa to vedno postavlja na negativno stran in mislim, da se vsak v življenju znajde na eni ali pa na drugi strani. Ali si prevaran ali pa si varal.

Na kateri strani ste se znašli vi?

Jaz sem zelo zvesta, konzervativna deklica (smeh). Tako da sem se znašla na prevarani strani.

Kako torej vi gledate na ljubice? So krive one ali tisti, ki vara?

Ne, jaz mislim, da sta vedno kriva oba. Nikoli ne moreš nekoga res kriviti, čeprav si zelo prizadet. Za to sta vedno potrebna dva. Ampak nikoli ne veš, zakaj je to dobro. Mogoče te pa čaka nekaj lepšega.

Se je tudi za vas izkazalo, da je bilo to dobro?

Ja. Sicer sem kot velik romantik veliko prejokala (smeh), ampak mi je življenje na pot poslalo še nekaj lepšega.

Je pesem morda nastala tudi zato, ker ste se sami že znašli v takšni situaciji?

V bistvu je Gregor to pesem posvetil svojemu očetu, ki ima podobno zgodbo. Ampak smo se bolj šalili na ta račun, to ni bilo mišljeno kot neka kritika.

Se je tast prepoznal v tej pesmi?

Ni komentiral. Ampak on veliko stvari vzame z velikim humorjem.

Torej ni bil nič užaljen?

Ne, mislim, da se je nasmehnil, ko je to prebral. To ni neka zamera oziroma drama.

Kako pa ljudje komentirajo vaše prepevanje o ljubicah?

Vedno me sprašujejo, ali je pesem avtobiografska. Dobivam pa tudi elektronska sporočila, v katerih mi pišejo, da se jim je zgodilo točno to, in se mi zahvaljujejo, da o tem pojem. Nekateri so mi pa tudi očitali, da podpiram prešuštvo. Pesem se razume na vse načine, in to se mi zdi super. Zelo mi je všeč, da so prisluhnili zgodbi.

Ste pričakovali tako dober odziv publike?

To je bilo veliko presenečenje. Mislim, da smo z videospotom ponudili paket, ki je zelo zanimiv in svež. Tudi jaz sem precej naravna in preprosta punca. Mislim, da je kombinacija tega poskrbela za takšen odziv. Tudi z radiev smo dobili zelo pozitivne kritike.

Šest let ste igrali v muzikalih v Nemčiji. Kako to, da se tudi petja niste lotili tam?

V Nemčiji sem našla zelo dober band, problem pa je v tem, da v Berlin vsi pridejo le za nekaj časa, potem se pa kar porazgubijo. Poskušali smo narediti nekaj stvari, ampak ni šlo tako hitro, kot sem si zamislila. Potem pa se mi je vmes v Sloveniji na hitro odprlo kar nekaj stvari, našla sem ljudi, s katerimi sem na isti valovni dolžini. Rekla sem si, da je čas, da naredim zasuk.

Se v Nemčiji da živeti od igre in muzikalov?

Če si zaposlen v muzikalu v večji hiši, lahko kar lepo živiš od tega, v Angliji recimo ne moreš. V Nemčiji pa se to da, tudi zato, ker se vsi selijo za službo. Jaz sem recimo prepotovala vso Nemčijo, od južne do severne meje. Moraš biti pripravljen na takšen način življenja. Meni ni težko "spokati kufrov" in oditi na drug konec Evrope s trebuhom za kruhom.

Je bolje peti v slovenščini ali nemščini?

Oboje je izziv. Zelo imam rada nemški jezik in njihovo kulturo, slovenščina pa ima svoj čar. Zdi se mi, da je v slovenščini težko povedati nekaj direktno, da je res pristno in da ne zveni osladno. In tudi mi smo si začrtali, da bodo naša besedila preprosta in hkrati pristna.

Kaj pa menite o slovenski glasbeni sceni in plagiatih?

Imam zelo veliko spoštovanje do naših glasbenikov, ki so na sceni že leta in leta. Sem velika oboževalka Vlada Kreslina in Adija Smolarja, tudi Zorana Predina, Magnifica. Plagiatorstvo pa meče slabo luč na vso našo glasbo. Slovenci smo itak tako naravnani, da radi popljuvamo našo glasbo in take "cvetke" stvari le še poslabšajo. Sem pa prepričana, da so ljudje, ki so naredili plagiate, tudi sami sposobni narediti takšno glasbo.

Mislite, da se v Sloveniji da živeti od glasbe?

Mislim, da zelo težko. Sicer še nimam vpogleda v to sceno, ne vem, kakšni so avtorski honorarji, koliko zaslužiš, če imaš uveljavljen band ... Vem pa, kakšne so cene v Nemčiji in da je že tam težko. Predpostavljam, da se brez dodatnega poklica ne da, razen teh največjih glasbenikov, ki že imajo pravo kariero.

Prebrala sem, da Bilbi v hebrejščini pomeni Pika Nogavička. Zakaj ste se odločili, da boste prepevali s tem vzdevkom?

Iskala sem vzdevek za na oder. Meni je ime Maja zelo všeč, ampak Maj je zelo veliko, tudi v tujini. Potem pa sem igrala v predstavi Pika Nogavička in en prijatelj iz Izraela me je začel klicati Bilbi, kar po njihovo pomeni Pika Nogavička, in to se me je potem kar držalo. Všeč mi je, ker je zelo preprosto in nagajivo.

Podobno nagajiv je tudi prvi videospot. Ste tudi v resnici takšni?

Zelo rada imama akcijo (smeh). Za takšno obliko videospota smo se odločili, ker je za novega izvajalca zelo pomembno, da se ljudje s tabo poistovetijo. In ta pisan in igriv videospot je del mene, saj sem igralka in imam rada to raznolikost.