Skupina Bepop je nastala leta 2002 s pomočjo šova Popstars, sestavljali pa so jo Tinkara Zorec iz Celja, Alenka Husič iz Ormoža, Simon Meglič iz Tržiča, Ana Praznik iz Zagorja ob Savi in Nejc Erazem iz Mirne. Leta 2005 so napovedali odmor, a se na sceno niso več vrnili.

Nekdanji člani so se posvetili drugačnim karieram. Ana dela kot moderatorka popoldanskega programa na Hitradiu Center, Simon kot fotograf s partnerko dela v v družinskem podjetju Foto Travnik, kjer večinoma snema najbolj pomembne trenutke v življenju - poroke, zaroke, rojstva, krste, rojstne dneve – Tinkara, mamica treh otrok, je zaposlena na Telekomu, Alenka pa v zasebni turistični agenciji (Airpass d.o.o.). Alenka je tudi edina, ki se še ukvarja s petjem. Aktivna je v skupini Sopranos.

Pred 25. marcem, ko se bodo za en večer spet združili in ob svoji 15. obletnici v Cirkusu stopili na oder, smo se pogovarjali z Ano in Alenko.

Oboževalci so jih klicali na dom

Ko ste bili na vrhuncu kariere, ni bilo družabnih omrežij, preko katerih bi vaši oboževalci lahko z vami stopili v stik. So vas v tistih časih klicali na dom?
Ana: Uf, ja … Takšnih klicev je bilo kar nekaj, a večinoma simpatičnih in ne nadležnih. No, vsaj tako se mi zdi, saj mene takrat ni bilo doma in so se morali z oboževalci ukvarjati moji starši. Ni bilo sicer tako hudo, da bi morali zamenjati domačo številko, sem pa nekajkrat menjala mobilno.

Alenka: Danes so medijsko izpostavljene osebe veliko bolj 'na udaru' in predvsem lažje dosegljive kot včasih. Spomnim se, da je bilo čisto na začetku nekaj telefonskih klicev, mislim, da smo vmes celo enkrat menjali telefonsko številko. Če je pozneje še kdo poklical, ni bilo nikakršnih težav, sicer pa me je bilo precej težko dobiti na telefon, ker sem bila tudi jaz veliko zdoma. Pa tudi zelo zgodaj sem se odselila v Ljubljano.

25. marca boste spet skupaj stopili na oder. Bomo v Cirkusu videli tudi vaše legendarne koreografije?
Ana: (smeh) Aja? A legendarne so? No, tokrat jih ne bomo plesali, ker mislim, da bi bili videti smešno. Res že zelo dolgo nismo plesali na tak način. Bomo pa zelo veseli, če bomo koga v občinstvu videli, kako pleše koreografijo.

Katera pesem je vajina najljubša? Si svoje albume še vedno zavrtite?
Alenka: Med moje najljubše zagotovo spadajo Moje sonce, Bodi zvezda ter pesem Prava pot, ki sicer ni bila singel, nosi pa tako lepo pozitivno sporočilo. Albumov pa ne poslušam, si pa kdaj pa kdaj na Youtubu ogledam kakšen posnetek. Si pa za božič zavrtimo naš božični album. To je pri nas že postalo tradicionalno.

Ana: Meni je še vedno, tako kot večini, najbolj všeč Moje sonce. Do te pesmi gojim posebne občutke in vedno jih bom. Tudi jaz naših albumov sicer ne poslušam, ker so večinoma vsi na CD-jih, danes pa večina naprav, ki jih delajo, nimajo več možnosti predvajanja CD-jev. No, pa tudi zato, ker bi mi bilo čudno, da bi si zavrtela svoj CD. Ne, ker ne bi bila ponosna na njih, ampak ker poslušam drugačno glasbo. Bom pa zagotovo svoje glasbeno obdobje predstavila svoji hčerki, ko bo čas za to. Zdaj je namreč še premajhna.

Pa vi, Alenka. Ste otrokom že predstavili svojo glasbo, videospote?
Moja starejša hči Alina (7 let) je moja velika oboževalka. To, da njena mami poje oziroma je pevka, ji ogromno pomeni in to z veseljem pove tudi na glas. Zelo rada pogleda kakšen stari videospot zasedbe Bepop, toliko raje pa spremlja skupino Sopranos, v kateri delujem od leta 2008.

Imate iz tistih časov tudi kakšne slabe spomine?
Ana: Tudi, če so bili, jih s časom pozabiš.  Ampak v tej zgodbi res ni nekih slabih spominov. S Tinkaro, Alenko, Simonom in Nejcem smo se imeli res lepo. Skupaj smo doživeli prekrasno pozno najstniško obdobje, ki nas je za vedno zaznamovalo. V dobrem smislu. Zelo sem vesela in počaščena, da sem lahko doživela kaj takega. Sploh s takšnimi ljudmi, kot so Bepopi.

Alenka: Eden najbolj žalostnih spominov je vsekakor izguba našega prijatelja in sočlana skupine, Nejca.

Se vama zdi, da se je odnos do slovenske glasbe spremenil?
Alenka: Na žalost kar precej. To se na prvem mestu čuti pri glasbenih urednikih, ki na radiih vrtijo samo tisti določen procent slovenske glasbe, vse ostalo je svetovna hit scena, tudi televizije imajo premalo oziroma nič glasbenih oddaj, kjer bi se lahko predstavil gledalcem / poslušalcem. Preveč tujih resničnostnih oddaj ter nič 'domačega'. Glasbeniki se včasih vrtijo v enem začaranem krogu - ne vrtijo te na radiu, posledično te poslušalci ne zaznajo oziroma 'ne poznajo'. Poleg tega je danes mogoče zaznati tudi nek negativni prizvok, češ da slovenska glasba ni kvalitetna.. Sicer pa mislim, da se počasi vseeno premika na bolje tudi na pop sceni, znova se zbirajo množice, da pozdravijo in v živo zapojejo npr. z mladim duom BQL oz. prepevajo ob zvokih zadnjega hita Mance Špik ter Isaka Palme. Želela bi si, da se ponovijo Popstars turneje oziroma da je malo več tega slovenskega glasbenega dogajanja. Tega je bilo včasih veliko več.

Ana: Mislim, da je bilo v času Bepopa in podobnih skupin več „pripadnih“ fanov. Morda ravno zaradi tega, ker takrat še ni bilo Facebooka, Youtuba in podobnih kanalov. Samo CD-ji, pa glasbene oddaje na TV-ju in radiu. Danes pa je glasba dostopna praktično kjerkoli. Katera koli glasba. In slovenski glasbeniki se morajo še kako potrudili, da konkurirajo tujim, ki jih imajo mladi danes za vzor. Imam pa občutek, da gre na bolje. Pojavljajo se glasbeniki in glasba, ki zopet vleče "fane" nase, kar je čudovito.

V katerem primeru oziroma kaj bi vam morali ponuditi, da se spet združite v Bepop? Ne samo za en nastop ...
Ana: Uf. Zaenkrat je to skoraj da misija nemogoče. Živimo vsak na svojem koncu Slovenije. Skupaj imamo 8 otrok, same punčke, partnerje, službe, obveznosti in res si ne predstavljam, kako bi bilo to izvedljivo. Čeprav, nikoli ne reci nikoli. Če se najde kak "boter", ki bo izjavil: 'Dal vam bom ponudbo, ki je ne morete zavrniti.' Potem bi verjetno res razmislili in podrobno pogledali naše urnike.

Alenka: Ja, danes ima vsak od nas svoje obveznosti. Edina sem, ki je ostala v glasbi (v glasbeni zasedbi Sopranos), vendar je tempo drugačen. Bepop bomo ostali za zmeraj, ko bomo stali drug ob drugem, pa naj bo to na odru ali pod njim. Če bi se ponovno združili, bi to bilo le še za kakšen dogodek, kot v tem primeru, ko bomo skupaj z revijo Nova praznovali 15. obletnico.