Ste težko zdržali tri mesece brez mobilnega telefona?
Sproščujoče je bilo. Tisti, ki me poznajo, vedo, da se poskušam telefonu izogibati. Zame je bil to dopust.

Koliko je bilo sporočil in klicev?
Prižgal sem ga šele v Sloveniji. Sporočil še nisem odpiral. Rekel sem si, da bom, ko jih bom začel prebirati, tudi na vsa odgovoril. Veliko je tega. Odziv, lepe želje in misli so me res presenetile. 

Kako ste praznovali zmago?
Preden sem se vrnil, sem govoril s sestro, ki mi je rekla, da nihče nima časa. Da bo prišla pome le ena od sester, na letališču pa so me nato pričakali prijatelji, fotograf, sorodniki, starši, svak, nečaki, bratranci, sestrične … Vsi smo se odpravili na kosilo, kjer me je pričakalo še večje presenečenje. Zapeli so mi pesem. Prišli so vsi, razen brat. On pa me je nato presenetil v oddaji Jutro na Planetu. Nikoli se ni izpostavljal, tam pa mi je zaigral pesem.

S kakšnimi pričakovanji ste šli v šov?
Pričakovanj si ne ustvarjam, da nisem razočaran. Šel sem z željo, da bom doživel noro izkušnjo na drugi strani sveta, spoznal nove ljudi, se imel lepo in da dam vse od sebe. Nato pa naj se zgodi, kar se mora – kar bo najbolje zame, kar ni vedno zmaga. Šel sem pa tudi zaradi prijatelja Chorchypa. Skupaj sva se pripravljala na boksarski dvoboj, nato pa mi je povedal, da se boja verjetno ne bo mogel udeležiti, ker odhaja v šov. Pozneje so poklicali še mene in sva odločila, da greva skupaj in da bova naprej trenirala v Dominikanski republiki. 

Kakšne priprave ste imeli pred vstopom za šov?
Nisem imel posebnih priprav. Počel sem stvari, ki sem jih že prej počel. Zagotovo so k uspehu pripomogle tudi priprave s Chorchypom. Pri boksu so eksplozivnost, fokus in reakcijski čas zelo pomembni. Treniral sem tudi tek s tekačicami.  

Na kaj se je bilo najtežje privaditi v Dominikanski republiki?
Na vročino. Bolj mi je všeč, če me zebe, kot da mi je vroče. 

Ste shujšali?
Da. Izgubil sem nekaj mišic, nekaj časa sem moral zaradi poškodbe počivati, zadnje 14 dni sem tudi malo manj jedel … Nisem se pa tehtal.

Kaj ste najbolj pogrešali v teh treh mesecih?
Tako lepo sem se imel, da se je bilo na koncu težko posloviti od kraja, ljudi, s katerimi smo delali, od tekmovanja. Seveda so prišli tudi trenutki, ko imaš vsega dovolj – ko sem imel zdravstvene težave, na primer. Sicer pa sem najbolj pogrešal domačo hrano. Ko so me prišli pozdravit domači, so mi pripravili točno to, kar sem najbolj pogrešal – malo pršuta, kozarec vina in skledo domačega radiča.

Najlepši trenutek v šovu je bila verjetno zmaga …
Zmaga je le potrditev, da je šlo vse po načrtih. Najlepših trenutkov kamera ni ujela. To so odnosi med nami tekmovalci, kakšen pogovor, ko ti je bilo težko … Težko bi se odločil za enega. 

Katerega dneva v šovu pa se ne spominjate radi?
Nerad se spominjam dneva, ko je Chorchyp izpadel. Takrat sem se počutil nemočnega. Verjel sem, da bo ostal in si želel, da bi oba prišla čim dlje. Tudi če mi je šlo slabo, pa sem komaj čakal tekme. Tudi iz poraza se lahko kaj naučiš. 

V finalu ste bili s Samom. Kako bi ga ocenili kot konkurenta?
Zelo močan nasprotnik. Imel je pet medalj, rad ima pritisk ... Tudi napovedal je, da bova v finalu, ni pa hotel komentirati, kdo bo zmagal. To mi je dalo vedeti, da morda ni 100-odstotno prepričan vase. Nisem se ga pa bal. V zadnjem finalu sem bil precej sproščen. Morda sem bil med kakšno tekmo z Lenartom bolj živčen. 

V vaši ekipi ste bili najmočnejši. Zdelo se je, da so vas vedno, kadar je šlo na tesno, poslali reševat situacijo. Ste bili zaradi tega pod večjim pritiskom?
Vsi moji prijatelji vedo, da slabo ciljam … Na srečo pa se lažje osredotočam v situacijah, ko gre zares, ko sem pod pritiskom. Ko sem se boril za medaljo, se pravi le zase, sem se težje osredotočal kot na drugih tekmah, ko smo vsi imeli nekaj od zmage.

Veliko se je ugibalo, ali je med vami in Marjanco preskočila iskrica. Kaj je resnica?
Lahko napišete, da se je Franko samo nasmehnil. (smeh)

Ne moreva mimo tekem z Mehiko. Je bila to dobrodošla sprememba? 
Prva tekma je bila top. Prvi poligon je bil kratek, kar mi sicer ne ustreza, mi je pa metanje dobro uspevalo. Na drugi tekmi je bilo težje, ker nismo bili vajeni metati s take razdalje. Tega nismo trenirali, a sem kljub temu užival. Videl sem, da sem hiter tudi proti Mehičanom.

Bojda ste fantje želeli z Mehičankami zamenjati drese. Ste zamenjali tudi telefonske številke? 
Glede na to, da šov pri njih traja osem mesecev, bodo še nekaj časa nedosegljive. Zmenili smo se, da se slišimo, ko bo konec.

Bi se Exatlona še kdaj udeležili?
Ponavadi si tak izziv postavim le enkrat. Nikoli pa se ne ve … Če bi mi kdo rekel, naj se danes vrnem, bi šel takoj na letalo. Bi se pa tudi takoj udeležil tekme Exatlon "all stars".