V četrtek so ga pokopali na zagrebškem pokopališču Mirogoj, včeraj pa je bila spominska komemoracija v dvorani Vatroslava Lisinskega.

"Ni me presenetilo, niti najmanj," je o odzivu ljudi, ki so po vsej bivši državi prižigali sveče, po komemoraciji dejal Akijev sin Kristijan. "Želel bi, da bi bili drugačni časi, da ne bi bilo tega prekletega virusa … Vsi, ki so prišli so prišli polnega srca, vedo, kdo je bil moj oče, videl sem od Skopja do Beograda, ni kraja, kjer ne bi prižigali sveč. To je dediščina mojega očeta, ljubezen ljudi, ki so mu vračali, kar jim je poklanja vsa ta dolga leta. Hvaležen sem vsem, moj oče je tako želel, srečen sem zaradi tega, tudi moja sestra in moja družina. Tako sem ponosen na svojo sestro … to je to, velik človeke, veliko ljubezni nam, je dal, to moram zdaj čuvati, skozi pesem, ne samo jaz, vsi mi," je dejal.

Vsi smo ga poznali kot Akija, tako je napisano tudi nja njegovi osmrtnici, z njegovim pravim imenom ga v javnosti dolga leta ni poimenoval nihče. Zapisano pa je na grobu: Aleksandar Rahimovski.

Aki se je 5. junija 1955 v Nišu rodil kot Aleksandar Rahimovski, otroštvo in mladost pa je preživel v Skopju.

dezurni@styria-media.si