Zakaj smo šele zdaj, ko je bil film The Guard (Straža, op. a.) predstavljen na festivalu Sundance, izvedeli, da igrate v njem?
Da sem šla snemat film na Irsko, sem že povedala, da pa o njem nisem govorila, pa me je zavezovala pogodba. Ni se mi zdelo pomembno praviti o nečem, kar še ni dokončano. Zdaj pa je film tukaj.

In vam ni nerodno ...
In mi ni nerodno. Rekla sem si, da bom najprej videla, ali se moram vdreti v zemljo (smeh). Ne, super je. Gre za črno komedijo in sprejeli so jo zelo lepo. Brendan Gleeson, ki je perfekcionist in je videl film pred mano, mi je rekel, da ga malo skrbi, kako ga bodo videli Američani, glede na to, da večina igralcev govori irsko, in ali se bodo sploh smejali, tako da sem bila pred projekcijo čisto živčna, ampak so se že po prvi minuti tako smejali, da sem vedela, da bo šlo okej skozi.

Kako je režiser John Michael McDonagh za svoj prvi celovečerec zbral tako močno igralsko zasedbo?
On je že prej napisal scenarij za film Ned Kelly, njegov brat Martin McDonagh pa je posnel Morilca na kolektivca (In Bruges, op. a.) s Colinom Farrellom in Brendanom Gleesonom. Od tu ta navezava, Don Cheadle pa je tudi med producenti filma. V bistvu jih je John dobil s scenarijem, tudi Marka Stronga, ki igra enega od negativcev in je genialen.

Ste spoznali tudi Marka Stronga?
Sem. Ko smo se v Dublinu dobili na prvi vaji, še nisem vedela, kdo je. Imel je neke geste, ki so me spominjale na Kramerja iz Seinfelda. Ko sem mu to omenila, se je seveda smejal. Ko si enkrat v ekipi, so vsi tako sproščeni in normalni, tako da name sploh niso gledali v stilu, kdo pa si ti, iz kakšne Slovenije.

Iz Dublina ste torej skupaj leteli na Sundance?
Iz Pariza. Na letalu sem bila z Brendanom in Liamom Cunninghamom, ki je tudi eden od zlikovcev.

Sta letela v prvem razredu, vi pa v drugem?
Brendan je bil v prvem, midva z Liamom v drugem (smeh), potem pa smo šli s skupnim avtom do hotela.

Potem se nihče od njih ne vede zvezdniško?
Ne.

Niti Don Cheadle?
Ne. Don je ameriški profesionalni igralec, vedno obdan z asistentkami. Brendan jih nima, ampak to ne spremeni dejstva, da je tudi Don izjemno prijazen in topel človek, nič ohol.

Imate v filmu scene z vsakim od teh igralcev?
Scene imam z Brendanom in Donom. Z Brendanom imava najmočnejši odnos v filmu, Don pa je FBI-jevec, ki ima za Gabrielo nekaj vprašanj.

Kakšno vlogo imate torej v filmu?
Igram Hrvatico, ki je poročena s policistom, in ko ga ubijejo, pridem po pomoč k Brendanovemu liku.

Potem vaša vloga ni tako stranska?
Glavna zagotovo ni, ker glavne ženske vloge v bistvu ni, imam pa od vseh štirih žensk, ki igrajo v filmu, največ scen. Je stranska, ampak pomembna, ker se med njo in likom Brendana stke nekakšna subtilna emocionalna vez.

Sleči se vam v filmu ni bilo treba?
Ne, ne, vedno sem bila zelo oblečena. (smeh)

Koliko snemalnih dni ste imeli?
Šest.

Je celoten film posnet na Irskem?
Ja. Irska je čudovita. Bilo je mrzlo, ampak lepo, prav filmično.

Kaj pa ljudje?
Irci me malo spominjajo na Slovence, vsaj v pogledu, da ga radi pijejo, relativno malo jih je (šest milijonov), povedali so mi tudi, da je med njimi veliko 'fovšarije'. Imajo pa dober smisel za humor, vsaj tisti, ki sem jih spoznala.

Kdaj ste prvič videli film?
V celoti šele na Sundanceu. Nekaj svojih scen sem videla že v Londonu, ko sem bila na obisku pri režiserju in njegovi ženi, ampak to je bilo ob šestih zjutraj, po žurki ekipe, tako da sem jih samo na hitro pogledala in sploh nisem dobila kakšnega občutka.

In kako vam je bil všeč in kako ste zadovoljni s seboj?
Super je. Jaz sem itak samokritična, ampak pomembno je, da so drugi zadovoljni z mano.

Kakšna pa je bila izkušnja z režiserjem?
Režiser je bil umirjen in predvsem zelo pripravljen. Niti enkrat ni nihče povzdignil glasu.

Menda ste imeli svojo prikolico?
Ja. Ko so me pripeljali tja, sem se sicer delala, da se mi to zdi normalno, čeprav sem bila navdušena. (smeh)

Foto: Žurnal24 katarina %C4%8Das

 

Kako ste sploh dobili vlogo v filmu?
V Ljubljani sem se udeležila delavnice, kako se je treba vesti na kastingu, ki jo je imela menedžerka za kasting Nancy Bishop. Po koncu delavnice je Nancy pobrala elektronske naslove in nam čez dva meseca poslala povabilo za avdicijo za film Terrencea Malicka (režiser Tanke rdeče črte, op. a.). Šla sem na kasting v London, kjer so me eno uro 'matrali', povedali pa mi niso nič drugega kot to, da gre za film Terrencea Malicka. Prišla sem v drugi krog in šla v Pariz. Na koncu vloge nisem dobila, čeprav sem bila zelo blizu. Sta me pa Malick in njegova producentka Sarah Green priporočila ekipi The Guarda. Dobila sem povabilo na kasting v Londonu in dobila vlogo Gabriele.

 

Ste na Sundanceu spoznali kakšne druge režiserje in igralce?
Videla sem jih, a sem se družila predvsem z ekipo, ker je Sundance orientiran na posle. Seveda se družiš in spoznaš koga, da grem zdaj kar v Hollywood, pa ne drži.

Rdeča preproga pa je verjetno bila?
Ne, ker je veliko snega.

Kaj pa ste oblekli za odprtje festivala?
Imela sem nekaj oblek Jelene Proković in Aleksandre Brlan, ampak je mraz kar ovira. Na koncu sem za premiero oblekla Jelenino obleko. Čez dan pa sem naokoli skakala v Aleksandrinih hlačah.

Dejali ste, da je bil na Sundanceu tudi Michael Moore?
Res je, na projekciji je sedel za mano in se močno smejal.

Ste na Sundanceu dobili darila, kot je značilno za zvezdniške dogodke?
A veš, da res. (smeh) Škornje, superge, fotoaparat, veliko kozmetike. To je bil res en tak zvezdniški moment.

Koliko ste dobili za vlogo v filmu?
Plačana sem bila okej, ne morem pa reči, da sem veliko zaslužila, ker je šlo za nizkoproračunski film, saj je stal šest milijonov dolarjev, kar je relativno malo glede na proračune ostalih filmov tuje produkcije.

Avta si s tem ne morete kupiti?
Ne, avta ne.

Kolo?
Ja, kolo pa.

Plus računalnik?
Tudi.

Plus sedežna garnitura Natuzzi?
(smeh) Tam, tam. Sploh se nisem pogajala. Predstavljaj si, da bi dobila vlogo in bi potem rekla: “Oprostite, ali bi lahko mogoče dobila malo večji honorar, sem pa le igrala v telenoveli v Ljubljani." (smeh)

Ko ste že omenili telenovelo. Bi gledali Strasti, če ne bi igrali v njih?
Slovensko produkcijo vedno pogledam, ker po navadi poznam vsaj nekaj igralcev, poleg tega pa me vedno zanima, kaj se dela.

Zakaj gre nekdo, ki že pri 13 letih igra v prvem filmu (TV film Peklenski načrt, op. a.), študirat ekonomijo?
To se jaz večkrat vprašam. Hodila sem na bežigrajsko gimnazijo, kjer promovirajo pravo, ekonomijo ali medicino. Potem pa sem si rekla, da grem študirat ekonomijo, ker o njej res nič ne vem in je en tak splošen faks, pa še s sprejemnimi izpiti na AGRFT so me prestrašili.