Peklenska pomaranča Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), ki bo premiero doživela v tem tednu, ni ne uprizoritev romana Anthonyja Burgessa iz leta 1962 ne filma, ki ga je 1971. posnel Stanley Kubrick, temvečgre za uprizoritev drame Igra z glasbo, ki jo je 1987. po svojem romanu napisal Burgess, za SMG pa prevedel Tadej Zupančič.

Pozabili na film in knjigo
“Predvsem je bilo pomembno, da smo pozabili na film in knjigo, ker je teža tega hita prevelika, in da nismo pohodili ljudi, ki so to napisali ali posneli pred nami,” je poudaril režiser predstave Matjaž Pograjc, ki meni, da je dobrodošlo, da mlajša generacija Peklenske pomaranče ne pozna, saj ne bo obremenjena z njo tako kot starejši, ki so jo videli.

Z zgodbo o brutalnem vodji tolpe Alexu, ki ga nasilja “ozdravijo” s prikazovanjem nasilja, se je Pograjc spopadel prek koreografije (Branko Potočan), saj se mu zdi, da prizor nasilja ali seksa mora biti podan skozi slogovno, artistično formo: “Oprijel sem se baleta, ki nosi lepoto, disciplino ter je hkrati gejiš in kičast, vendar pa za njim stoji ogromna močtelesa.”

Obdržal in dodal
V vlogi Alexa, ki je v Kubrickovem filmu zaživela skozi Malcolma McDowella, v Pograjčevi predstavi nastopa Primož Bezjak, ki se, kot pravi, ukvarja predvsem s tem, kako bi zadržal originalnega Alexa in mu dodal svojega: “Zavedno sem se trudil odmakniti od njega, po drugi strani pa tudi ne, ker se mi zdi, da se imam priložnost pokloniti vlogi.”

Alex po besedah dramaturga Tomaža Toporišiča ni množični morilec, ampak nekdo, ki v svoji mladostniški objestnosti stopi čez rob, gledalec pa se ob njem sooči s tem, kar mu postaja simpatično, čeprav obenem ve, da je moralno in etično sporno.