Spadate med tiste ljudi, ki večji del svojega življenja preživijo na delovnem mestu – v pisarni ali avtu? Zaprt prostor in nepravilna drža imata močan negativen vpliv na vaše počutje in zdravje, zato je pomembno, da se začnete zavedati pomanjkljivosti delovnega okolja in se potrudite, da te negativne dejavnike odstranite ali pa jih vsaj omilite. Prvi korak je samo opazovanje – torej opazovanje svojega fizičnega in psihičnega počutja.

Večno sedenje
Pretežno sedeče in nepremično delo (na primer pisarniško delo) ima lahko za posledice dolgoročne težave z držo, kar lahko povzroči bolečine v vratu in križnem delu hrbtenice. Poleg tega se lahko pojavijo bolečine v mišicah in otrdelost sklepov; pretežno sedenje pa ima vpliv tudi na prekrvitev telesa in prebavni trakt.

Stoječe delo
Delo, ki ga večino časa opravljamo stoje, kot na primer delo v trgovini, ima nekatere podobne posledice kot sedenje. To so zlasti problemi z držo, bolečine v spodnjem (križnem) in srednjem (ledvenem, prsnem) delu hrbtenice, boleče, otekle noge in pojav krčnih žil.

Ponavljajoči se gibi pri delu
Sem spada obsežno delo s tipkovnico oziroma miško in vsako delo ali šport, kjer več ur ponavljamo podoben gib. Posledice so lahko bolečine in poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov in nenehne obremenitve posamezne mišice, kite ali mišične skupine.

Delo z računalnikom
Takšno delo ima na dolgi rok lahko za posledico pekoče in utrujene oči, glavobole, poslabšanje vida. Zaradi prisilne drže pa lahko povzroči tudi bolečine v vratnem delu hrbtenice in v križu.

Psihološki dejavniki
Pogosto se posledice psihične obremenitve in stresa kažejo tudi na fizični ravni in največkrat se ne pojavijo takoj, ampak se nalagajo v nas in izbruhnejo, ko je mera polna. Poleg tega se vsak od nas drugače odziva na dejavnike stresa in vsak od nas ima različen prag odpornosti nanje. Dolgoročno ima nenehna izpostavljenost stresu običajno za posledico slabšo odpornost in tako večjo dovzetnost za bolezni, nespečnost, prebavne motnje in težave s srcem in krvnim tlakom. Možni vzroki so zlasti lovljenje rokov, preobremenjenost z delom, velika odgovornost, nastopanje v javnosti, nenehni zapleti, slaba organizacija.

Kako vam lahko pomagajo vaje za raztezanje?
Če na delovnem mestu pretežno sedite, potem najmanj vsake pol ure vstanite in telo pretegnite v vse smeri (navzgor, naprej, nazaj v levo in desno); ob tem pa globoko dihajte s trebušno prepono in skozi nos. Naredite nekaj korakov po pisarni. Med sedenjem za pisalno mizo se večkrat spomnite in popravite držo in rahlo zaokrožite z glavo ter vsemi sklepi (zlasti ramena, zapestja, gležnji).

S temi vajami boste prebudili telo in začutili, kako kri steče skozi sklepe v vse ude in po celem telesu. Napolnili se boste z energijo. Za boj proti stresu je najbolj učinkovito globoko dihanje. Z vsakim dolgim, enakomernim in temeljitim izdihom skozi nos boste namreč izdihnili vso napetost, utrujenost, nemir in občutke tesnobe. Za naše duševno zdravje je pomembno še, da ne vztrajamo pri negativnih mislih, ampak vsako tako misel čim prej nadomestimo s pozitivno. Negativne misli nam namreč jemljejo energijo. Naučite se razmišljati pozitivno, iščite pozitivne lastnosti v ljudeh in dogodkih. Naučite se umiriti svoj um. Vsakič, ko vas kaj razburi, pozornost čim prej usmerite na dih in zavedanje občutkov v telesu – ne poskušajte jih nadzorovati, samo opazujte jih. Z vajo se bo um hitro pomiril in problema ali konflikta se boste lahko lotili manj obremenjeni, vaša dejanja pa bodo bolj premišljena.