Čeprav naj bi bil nastop etiopijsko-bretanskega kolektiva (Mahmoud Ahmed, Alemayehu Eshete in Badume's band) vrhunec četrtkovega drugogodbaškega večera, je publiko ljubljanskih Križank osupnila že kanadosko-inuitska pevka Tanya Tagaq.

Mojstrica grlenega petja je po nežnem nagovoru, ki je obetal tenkočuten koncert, že s prvimi takti napovedala, da bo njen izraz vse prej kot hladen, plašen ali mil. Glasbenica, ki sta jo nevsiljivo minimalistično spremljala bobnar Jean Martin in violinist Jesse Zubot, je po nekaj minutah v sebi namreč prebudila vso živalskost, ki jo je premogla, in očarano občinstvo za dobro uro nemo prikovala na stole.

Tanya Tagaq je v preteklosti sodelovala tudi z Björk, s katero je sicer mogoče vleči vzporednice, vendar ni nobenega dvoma, da je razpon njenih glasovnih sposobnosti neprimerljivo večji od islandske zvezdnice. Umetnica, iz katere se v enem hipu lahko izlije morje glasov hkrati, v drugem pa predirljivi kriki in klici, s katerimi oponaša posamezne zvoke iz narave, je brez premorov neopazno prehajala iz skladbe v skladbo in ustvarila neprekinjeno harmonijo, ki je preplavila celotne Križanke. Te so bile tako priča izjemnemu nastopu z eno samo napako - da se je veliko prehitro končal in da je tako intimnemu doživetju s hladnega severa sledilo njegovo popolno nasprotje z vročega juga.