Radijski voditelj Miha Deželak je pomemben člen voditeljske ekipe Denis Avdić Showa. Z Denisom sodeluje že več kot deset let, vsako pomlad pa je tudi prvo ime ene največjih dobrodelnih akcij pri nas, Deželak Junak. Miha vsako leto v juniju prekolesari Slovenijo in zbira denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki jim z zbranim denarjem med počitnicami omogočijo letovanje na morju.

Danes naš junak praznuje 50 let!

Kako boste letos praznovali svoj rojstni dan?

Sodelavci na Radiu 1 mi pripravljajo presenečenje tako kot vsako leto. Z domačimi pa bom praznoval na veliko, v petek, 16. februarja, na Dvoru Jezeršek, kjer sem organiziral zabavo s 60 povabljenimi, da proslavimo to okroglo obletnico. Veselim se dobre družbe in dobre hrane. 

Pred nekaj časa ste se lotili resnih treningov pod vodstvom trenerja Mihe Rojca. Kako napredujete? Ste uspeli doseči zastavljeni cilj?

S treningi sem januarja začel na polno, pripravljam se namreč za junijsko akcijo Deželak. Lani sem poskusil s keto dieto in so šli kilogrami malo hitreje dol, letos pa gredo malo bolj počasi. Treniram dvakrat na teden v fitnesu, ostale dni pa delam sam. Sladkarije sem odstranil z jedilnika, poskušam pojesti tudi manj kruha.

Imate tri otroke. So tudi oni kaj dobrodelni?

Rekel bi, da je dobrodelnost stvar posameznika. Jaz sem poskrbel, da sem jim bil vzor tudi na tem področju in mislim, da mi je uspelo, saj radi sodelujejo v dobrodelnih akcijah. Hčerki vodita poletne kolonije in tabore, sin me pa rad spremlja pri vožnjah v okviru akcije Deželak junak. 

Kaj bi počeli, če ne bi bili radijski voditelj?

To je težko reči. Dokončal sem študij sociologije na Fakulteti za družbene vede, mogoče bi me pot zanesla tja. Sem si pa od nekdaj želel postati učitelj.

Ali zgodnje vstajanje z leti postaja lažje ali težje?

Med službo se zbujam ob 4:10, kar ni lahko. Človek se pravzaprav na to nikoli ne navadi, saj nismo pretirano jutranje ptice. Z leti pride sicer več popoldanskega spanca, se pa z ekipo med sabo podpiramo in “borbamo” dalje.

Na kakšen način vas med akcijo Deželak junak podpira vaša žena?

Njena podpora mi pomeni veliko. Spremlja me prek prenosa v živo, ko je doma, saj tudi ona hodi v službo. Vsak večer ali tudi večkrat na dan se slišiva. Vedno pride tudi na zaključek.

Je Denis Avdič strog šef? Kako bi opisali razmerje med vama?

Denis je perfekcionist, zabavljač in zelo odgovoren človek, ki ga zelo spoštujem. Med nama je odnos prijateljske narave, saj že toliko let sodelujeva, da sva se navadila drug na drugega. Ko se dela, je strog. V sebi ima neizmerno veliko ustvarjalne žilice.

Kako se spominjate nagrade fatalni moški? Vas je presenetila?

Seveda se je spomnim in godi mi, da sem pridobil ta naziv. Je pokazatelj, da se fatalnost izraža tudi na drugih nivojih, ko je dobrodelnost. Mislim, da sem ljudi prepričal z dobrodelnostjo in pozitivno karizmo. 

Pri akciji Deželak junak se srečujete z veliko težkimi zgodbami. Kako poskrbite zase, da vas popolnoma ne prevzamejo?

Otroci iz socialno šibkejših družin so zame motivacija, da grem naprej in da delam dobro, saj otroci živijo v marsikaterih razmerah. Zanje se trudim in zanje ne odneham. So pa to zelo krute in težke zgodbe.

Kako gledate na revščino, kaj bi se po vašem moralo spremeniti, da bi je bilo manj?

Na revščino gledam kot na nujno zlo. Kot na dejstvo, ki je prisotno, ne glede na katerikoli družbeni režim, ki obstaja, saj ima vsak neke pomanjkljivosti. Vedno določen del prebivalstva iz različnih razlogov, ki jih vseh ne moremo zajeti z zakonodajo, pahne preko roba in si niso krivi sami. Rekel bi, da si ne smemo zatiskati oči, ampak da poskušamo pomagati po svojih močeh, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo na njihovem mestu. Lahko se nam zgodi bolezen ali izguba službe. Po mojem mnenju ni čarobne palice, da bi revščino izkoreninili, imamo pa vzvode, preko katerih lahko pomagamo. Tudi institucije, kot so npr. centri za socialno delo, bi lahko bolje opravljali svoje delo. Vesel sem, da otroci, ki gredo na morje, vidijo, da obstaja upanje in lepši svet, da izkoristijo svoje talente in presežejo okvirje, v katere so bili rojeni.

dezurni@styria-media.si