Ste, odkar ste zapustili Survivor, že jedli riž?
Riža verjetno nikoli več ne bom jedla. Že prej ga nisem jedla, zato sem v šovu zelo trpela. Veliko svojega riža sem razdelila med ostale tekmovalce, jaz pa sem hirala. Izgubila sem približno 12 kilogramov.

Je bilo pomanjkanje hrane najhujše?
Zaradi pomanjkanja hrane je bila vsa situacija težja, kot bi bila sicer. Če si lačen, se ti zdi, da je konec sveta. Šov je bil psihično zelo naporen. Zavezništva, taktike … Zavedaš se, da je prisotna zahrbtnost, ki jo razumem kot del igre. Nimaš nikogar, ki bi mu lahko popolnoma zaupal. To je bilo najtežje.

Kateri tekmovalec je bil najbolj tekmovalen?
Vsi smo taktizirali, saj smo se zavedali, da na koncu lahko zmaga le eden.

Premeščeni ste bili na otok izgnanih, kjer ste se morali za obstanek v šovu boriti s Simono in Tejo. Zdelo se je, da med bojem niste dali vse od sebe …
Jaz, Alen in Teja P. smo veljali za tiste, ki imajo najbolje razvito logiko. Pri sestavljanju sem se izkazala že v preteklih igrah, tokrat pa enostavno nisem mogla več. Nisem videla več poti, kako se vrniti v igro in sem si rekla, da imam dovolj. Tako da sem res nekako po lastni želji izgubila. Kot boste videli, sem edina, ki iz šova ni bila izglasovana.

Sedaj ste porotnica. Kaj to pomeni?
Da odločam o tem, kdo bo dobil denar.

Precej smole ste imeli z zdravjem. Kaj vse ste staknili na Filipinih?
Imam sladko kri, zato privlačim komarje in ostale žuželke. Že v prvih treh dneh sem bila vsa popikana. Zaradi vlage se rane celijo zelo počasi, zato hitro pride do infekcije. Zbolela sem za "chicken mite". Gre za bolezen kur, dobiš pa jo s pikom muhe. Imela sem tudi bolezen “sunny fly“. Tudi to bolezen dobiš od muhe, ki se usede v rano in v njej pusti svoje ličinke. V šovu me je lovil tudi netopir. Bila sem edina od desetih, ki se je morala pred njegovimi napadi skriti v hiško.

Imeli ste tudi poškodovano rebro.
Trinajsti dan mi je med igro palica  poškodovala rebro. Ves šov sem se borila s počenim rebrom. Dobivala sem blokade, brez katerih ne bi mogla nadaljevati.

So se v šovu med tekmovalci razvile kakšne simpatije?
Pri meni ne. Z nekaterimi sem se povezala, ampak ne v ljubezenskem smislu. Za svoje pleme lahko rečem, da ni bilo romantičnih odnosov. Ko si toliko časa umazan in skupaj hodiš na stranišče, se čar izgubi. (smeh)

Kdo se vam je po ogledu posnetkov najbolj zameril?
Nihče se mi ni zameril. Od samega začetka pa se nisem razumela s Sandijem, tudi zato, ker se je med igro prvi dan vrgel na moj prsni koš, zaradi česar sem ostala brez sape. Najprej smo mislili, da se je to zgodilo ponesreči, nato pa smo ugotovili, da to dela namenoma. To se mi je zdelo podlo. Mu bom pa dala še eno priložnost, da se dobiva na kavi in kakšno rečemo. Konec koncev smo bili v šovu vsi pod določenimi pritiski.

Vašo sestro Ines smo gledali v šovu Kmetija. Ste jo ped začetkom šova prosili za nasvet?
Vsekakor. Preden sem šla mi je svetovala, naj bom pri izjavah pazljiva in naj dobro premislim, kaj bom povedala. Pa rekla je tudi, naj pazim nase in da se moram zavedati, da drugi v šov niso vstopili za to, da bi mi pomagali.

Zakaj ste se prijavili v Survivor in ne v kakšen drug šov?
Zanimalo me je, ali bom preživela ta otok. Klemna Rutarja, ki je bil v srbskem Survivorju, poznam že od prej in veliko mi je povedal o šovu in občutkih. Že takrat se je v meni pojavila želja, da bi se prijavila v slovensko različico šova.

Kaj ste se v šovu naučili?
Predvsem to, da je vsaka težava rešljiva in da se obremenjujemo z nepotrebnim stvarem. Ker preveč časa namenjamo banalnostim, nam ga za zares pomembne zadeve zmanjka. Pretiravamo, in to pri vsem.

V šovu ste omenili, da je vaša družina preživljala hude čase in da se zahvaljujete profesorju Bitencu. Kaj se je dogajalo?
Zaradi ločitve mojih staršev so nastale težave. Omenjeni profesor mi je pomagal, da sem lahko nadaljevala šolanje na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Zaradi finančnih težav brez njegove pomoči verjetno res ne bi šlo. Gre namreč za eno najdražjih šol v Sloveniji, saj potrebuješ denar za material in ekskurzije ter izobraževanja. Profesor Bitenc je poskrbel, da sem se lahko vsega udeležila. Zelo sem mu hvaležna.

V šovu ste dvakrat sanjali svojega pokojnega očeta. Kakšne so bile te sanje?
Ko se zbudiš sredi džungle, ne veš, kaj je resničnost in kaj so sanje. V sanjah se mi je pokazal spomin iz otroštva, ko sem bila na vikendu v gozdu. Oče me je v sanjah bodril. Ko sem se zbudila, nisem vedela, ali sem že v šovu ali se ga bom šele udeležila. Ko si lačen, ti tudi možgani ne delajo dobro.

Sta si bila z očetom blizu?
Imela sva svojevrsten odnos. Sem mu pa hvaležna za strogost, ker naju je s sestro naučil, da morava stvari ceniti in pokazati spoštovanje ter se držati načel.