Riž je eno najpogosteje uporabljenih živil, a strokovnjaki trdijo, da ga kuhamo napačno in ogrožamo svoje zdravje. Nedavna študija je pokazala, da smo po običajni metodi kuhanja riža – v skledi z vrelo vodo, dokler ne izhlapi – izpostavljeni sledem strupenega arzena. Arzen namreč kontaminira riž med gojenjem in je pravzaprav posledica industrijskih toksinov in pesticidov. Celo majhne količine arzena zdravniki povezujejo s povečanim tveganjem za srčne bolezni, sladkorno bolezen in raka, pa tudi z razvojnimi težavami.

Najbolj nevaren je za otroke, opozarja Andy Meharg, profesor bioloških znanosti na univerzi v Belfastu, ki je preizkusil različne načine kuhanja riža. Pri prvi metodi je kuhal eno skodelico riža in dve skodelici vode, da je voda je med kuhanjem izhlapela – tako se običajno kuha riž. Na koncu je ugotovil, da ta metoda pusti največ arzena v rižu. Pri drugi metodi je pripravil eno skodelico riža in pet skodelic vode ter izločil odvečno vodo, raven arzena se je prepolovila. Pri tretjem načinu so riž skuhali tako, da so ga čez noč namakali, zjutraj splaknili do čistega in nato skuhali – kar je zmanjšalo količino toksinov za 80 odstotkov.

Raziskave na evropskem trgu so pokazale, da kar 58 odstotkov riževih izdelkov vsebuje visoke vsebnosti arzena, zato je priporočljivo, da riž pred tem vedno namakate in splaknete, saj s tem zmanjšate verjetnost škodljivih učinkov na zdravje. To žito iz tropskih in subtropskih območij Afrike in Azije je že leta v središču polemik. Medtem ko je osnovno živilo za polovico človeštva, jo drugi razglašajo za 'prehransko prevaro', saj je polna ogljikovih hidratov in prispeva k povečanju telesne teže. A vse je odvisno od vrste riža, ki ga uživamo.

Beli riž

Beli velja za prehransko šibko, saj jo pridobivajo z luščenjem ovojnice zrna, zato je njena hranilna vrednost nižja. V procesu mletja se namreč odstranijo otrobi in kalčki, kar ji odvzame vitamin B, železo in vlaknine. Čeprav je naknadno obogaten z železom in vitamini B, vlaknin še vedno manjka.

Rjavi riž

Rjavi riž je enak kot beli riž, vendar je še vedno 'polnozrnat', ker je bila odstranjena le zunanja neužitna membrana in je boljša izbira vlaknin, vitamina E in antioksidantov. Ena skodelica kuhanega rjavega riža vsebuje približno 3,5 grama vlaknin, enaka količina belega riža pa manj kot 1 gram. Študije kažejo, da lahko del riževega zrna, znan kot subaleuronska plast, nudi zaščito pred visokim krvnim tlakom in aterosklerozo, najdemo pa ga le v rjavem rižu. Dokazano je tudi, da ljudje s prehodom z belega na rjavi riž zmanjšajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Divji riž

Ta žitarica raste na vodi in ima nekoliko več beljakovin kot rjavi riž. Študije kažejo, da najbolje vpliva na zniževanje ravni holesterola. Čeprav sta rjavi in ​​divji riž vsekakor boljša izbira od belega, nutricionisti opozarjajo, da je bolje, da njune mešanice ne kupujete, saj običajno vsebujejo visoko vsebnost soli.