Čeprav so se poslanci Evropskega parlamenta pred dnevi zavzeli za dodatne preizkuse nanohrane, preden se znajde na policah trgovin v Evropski uniji, Peter Raspor z biotehniške fakultete v Ljubljani poudarja, da nanohrana nima negativnega vpliva na zdravje.“Z nanotehnologijo okus žvečilke zdrži občutno dlje kot pred leti. Poleg izboljšanega okusa daje živilom lepši videz in daljšo trajnost, obenem pa omogoča boljšo in predvsem bolj nadzorovano prebavo,” razlaga Raspor.

Škodljivi le izjemoma
Nanohrana je pravzaprav reorganizacija atomov. Veliko nanodelcev se znajde v živilih tudi kot posledica obrabe orodij in onesnaženega okolja pri pridelavi hrane. Ti izjemno majhni delci lahko hitro pridejo v stik s slino in želodčno sluznico, vendar jih telo veliko lažje izloči kot tiste, ki se nabirajo v pljučih. V nekaterih primerih imajo lahko nanodelci tudi negativne učinke, saj vedno obstaja možnost, da prodrejo v krvni obtok. Zato si evropski poslanci prizadevajo, da bi Evropska komisija uvedla obvezne oznake za nanohrano, ki je sicer na evropskem trgu še ni.