“Napad panike je povezan s tesnobo oziroma strahom, ki je tako močan, da se izraža tudi na telesu,” pravi Slavko Ziherl, predstojnik katedre za psihiatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Napad spremljajo znojenje, povečan utrip in bolečine v predelu srca. “Pojavi se občutek, da se bo nekaj zgodilo, ob tem pa bolnik izgubi nadzor nad seboj in misli, da bo umrl oziroma da mu bo odpovedalo srce,” znake opiše psihiater. Za napade panike je značilno, da ne gre za strah pred nečim konkretnim, kot denimo pri tremi ali običajnem strahu, ko izvor tesnobe v večji meri poznamo.

Preobremenjenost
“Na urgenci se vsak dan srečujejo s tovrstnimi primeri,” pove Ziherl. Zaradi izrazitih telesnih znakov ob napadu večina prvo pomoč poišče na urgenci, od koder jih pozneje napotijo k psihiatru. “Na podlagi teh podatkov dejstvo, da ima vsak deseti posameznik napade panike, verjetno ni pretirano, ni pa tudi povsem natančno,” pojasni sogovornik. Napadi panike se pojavljajo v obdobju, ko je človek preobremenjen oziroma živi preveč stresno in se tega ne zaveda. Po besedah Ziherla posebnega tipa osebnosti, ki bi bil v večji meri podvržen napadom panike, ni. Zavrača tudi nekdanjo miselnost, da gre v večji meri za ženske.

S terapijo in zdravili
Zdravljenje poteka z zdravili in psihoterapijo. “Čeprav ne gre za depresijo, se uporabljajo sodobna antidepresivna sredstva, ki imajo tudi pomirjevalen učinek in ne povzročajo odvisnosti,” razloži Ziherl. Poleg zdravljenja v obliki zdravil je na voljo kognitivna vedenjska psihoterapija.