Izčrpanost je  posledica pretiranega dela, izgorelost pa je motnja, ki lahko napreduje do psihofizičnega zloma. Do delovne izčrpanosti pripeljejo pretirane  zunanje obremenitve, odpravita jo lahko že krajši ali daljši počitek in razbremenitev, v izgorelost pa poženejo notranje prisile, ki so del samopodobe.

Posledica vzgoje
Labilna samopodoba je posledica vzgoje. Ste velikokrat slišali odobravajoč stavek: "Kako si priden, ker si pospravil sobo?" Pogojevana ljubezen se v družinah, v katerih je delavnost vrednota, kaže s tem, da starši čustveno sprejemajo otroka  takrat, ko zadovolji pričakovanja glede dosežkov.

Kako nastane
Neuspešno prizadevanje, da bi z dosežki ohranjali pozitivno samopodobo, pripeljejo do zloma. Človek se čuti vrednega samo toliko, kolikor je deležen pohval za svoje delo. Ta proces najpogosteje sprožijo dolgotrajne psihološke okoliščine na delovnem področju ali v življenju nasploh, ki so za posameznika čustveno podobne okoliščinam iz otroštva, ko so si prizadevali za ljubezen ali odobravanje staršev.

Neustrezne delovne razmere
Če v podjetju veliko zaposlenih kaže znake izčrpanosti, so za to najverjetneje krive neustrezne delovne razmere. V tem primeru gre najbrž za delovno izčrpanost. Za zmanjšanje izčrpanosti je treba spremeniti delovne razmere ter zaposlenim omogočiti pridobivanje ustreznejših znanj in veščin, kot so komunikacijske ali za obvladovanje stresa.