Roker Bruce Springsteen je v nedavnem intervjuju za New Yorker razkril svojo dolgoletno bitko z depresijo. Pevec že od leta 1982 obiskuje psihiatra, ki ga je prvič obiskal, ko so ga ob vzponu pevske kariere prevevale samomorilske težnje. "Moje težave niso bile tako očitne, kot so tiste z drogami. Bile so drugačne, sicer prav tako težavne, vendar bolj umirjene," je povedal v intervjuju. Na srečo je namesto s samomorom svoj gnev sproščal na koncertih, ki so po njegovih besedah izhajali iz "čistega strahu in samoprezira".

S podobnimi težavami se je boril tudi njegov pokojni oče, ki je prav tako bolehal za depresijo. "Moj oče je bil zelo nekomunikativen. Z njim se dejansko ni dalo pogovarjati," je razkril The Boss ter dodal: "Boji mojih staršev so bili del mojega življenja. To je zadeva, ki me je najedala in me vedno bo. Moje življenje je sicer ubralo popolnoma drugo pot, vendar gre za anomalijo. Rane ostanejo v tebi, ti pa jih pretvoriš v jezik."

Kot včasih rečejo, je vsaka stvar za nekaj dobra – njegov strah pred duševnimi boleznimi ga je vsaj obvaroval pred drogami, ki so jim podlegli številni njegovi glasbeni kolegi. Steven Van Zandt je o njem nekoč povedal: "Je edini človek, kar jih poznam, ki se ni nikoli drogiral."