Prvič v Sloveniji kar dva konca tedna zapored praznujemo pust. Prejšnji vikend tistega tradicionalnega, včeraj in danes pa še Emo. A kičaste obleke obleke na Emi sta zasenčili bleščeči olimpijski medalji Petre Majdič in Tine Maze.
Včerajšnjega polfinala tete Eme (tudi) tokrat ni mogel rešiti nihče. Ne parodična Gremo na Emo skupine Vaso & D Plejbeks. Ne "večno drugi" Langa, ki upajo da drži slovenski pregovor "v tretje gre rado", saj so se spet prebili v finale. Ne Taxi s svojo ultraevrovizijsko podobo in še bolj evrovizijskim besedilom (o homoseksualni ljubezni). Ne poceni trik mešanice narodno-zabavne in rock glasbe Kalamarov in Ansambla Roka Žlindre. Ne Manca Špik s patriotsko Tukaj sem doma, ki je svojevrstna ironija, saj je za glasbeno podlago poskrbel hrvaški skladatelj Andrej Babić, za aranžma pa njegov rojak Aleksandar Valenčić (besedilo je sicer prispeval Feri Lainšček). Ta duo je napisal tudi lansko zmagovalno pesem Eme Love Symphony.
Za nameček pa, kot da bi se tudi scenaristi oziroma voditelji tokratnega polfinala Eme zavedali njene manjvrednosti in nepomembnosti, so sobotni polfinale začeli z novico o zmagi Tine Maze, nato pa so za komentar o Norveški, kjer bo letos potekala Evrovizija, v studio privlekli celo nekdanjo smučarko Alenko Dovžan. Na vsak način so hoteli izenačiti olimpijado in Evrovizijo. Voditeljica iz green rooma je nato prijavila še cvetko v slogu, da čestitajo vsem našim športnikom in da dve medalji že tako ali tako imamo v žepu ... Torej zakaj bi sploh izbirali zmagovalca Eme?! In kot je že milijontič poudaril Marko Vozelj, da "smo zmagovalci vsi, ki smo na Emi" in da je pomembno sodelovati. Kako športno! In kako neiskreno.
Športniki zasenčili glasbenike
Glasba ni šport. Zakaj smo ponosni na naše olimpijce in zakaj se sramujemo naših wannabe evrovizijcev.