Revija BMJ Open je pod drobnogled vzela 1.400 evropskih in severnoameriških pop in rock glasbenikov, ki so zasloveli med letoma 1956 in 2006. Po raziskavi je za evropskega samostojnega izvajalca možnost, da bo umrl mlad, ena proti deset, za severnoameriškega pa je tveganje dvakrat višje – možnost je ena proti pet.

Psihologinja Honey Langcaster-James, specializirana za vedenje zvezdnikov, verjame, da je za vodje zasedb ključna podpora drugih članov. Soloizvajalci se največkrat samotarji. Zavestno se odločijo, da se bodo sami podali na pot uspeha. Na neki točki se znajdejo v situaciji, ko so nanje vezani predvsem finančni interesi vseh, ki jih obkrožajo. Tako se glasbenik na solopoti znajde v precepu, komu naj sploh verjame.

Samostojni ustvarjalci so pogosto dolgo na poti, daleč stran od partnerjev in družin, v tem času pa jih vsi sodijo po njihovi javni podobi in ne po tem, kar v resnici so. Zato se lahko počutijo manjvredni in zelo osamljeni, je dodala psihologinja. Na splošno psihološke raziskave kažejo na to, da imajo ljudje, ki uživajo podporo bližnjih, daljšo življenjsko dobo. Langcaster-Jamesova je dejala, da se prav ta vzorec kaže pri članih glasbenih zasedb, saj so po njenih besedah "vsi na istem čolnu".

"Preprosto lažje vedo, komu lahko zaupajo. Člani zasedbe lahko celo ustavijo enega od kolegov na poti v avtodestrukcijo ter ga znova vključijo v projekt. Pri tem jih po eni strani zanj resnično skrbi, po drugi pa je del, brez katerega celota ne more delovati," je še pojasnila psihologinja.

V študijo so bili med drugimi vključeni Elvis Presley, Jimi Hendrix, raper 2Pac, Michael Jackson, Amy Winehouse in Whitney Houston. Med člani zasedb pa Kurt Cobain iz skupine Nirvana, Sid Vicious iz zasedbe Sex Pistols ter Stuart Cable, nekdanji član Stereophonicsov.

Izsledki raziskave so temeljili na različnih kazalnikih, med katerimi je mednarodni uspeh določenega glasbenika ali skupine. Ozadja o zasebnem življenju glasbenikov so črpali iz medijev ter iz biografij in antologij.