Podjetje Mediana je pred kulturnim praznikom med Slovenci opravilo raziskavo, katero vrsto kulturnih prireditev smo obiskali v zadnjih 12 mesecih in kako pogosto, ter ugotovilo, da smo najbolj naklonjeni gledališču.
Kot je pokazala anketa, si je gledališko predstavo v zadnjem letu ogledalo kar 43,4 odstotka Slovencev, razstave so privabile 31,2 odstotka prebivalcev, priljubljeni pa so tudi klasični koncerti (23,4 odstotka) in plesne predstave (22,9 odstotka). Poleg tega so ugotovili, da se kulturno najmanj udejstvujejo Slovenci, stari od 30 do 44 let, in da kultura bolj zanima ženske kot moške.
Da smo narod, ki ljubi teater, ni presenečenje, saj o tem vse leto pričajo polne gledališke hiše, je pa zanimivo, da veliko obiskovalcev kljub gospodarski krizi pritegnejo tudi klasični koncerti in klasične plesne predstave.
Naval na klasiko
Zanimanje Slovencev za klasiko opaža tudi Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma, največjega kulturnega in kongresnega središča v Sloveniji, ki na drugi strani izpostavlja kulturne prireditve, ki se borijo za vsakega obiskovalca. Po njegovih besedah je porazen obisk pri vsem, kar nosi predznak sodobno, in kot primer navaja: "Na Aidi smo imeli zdaj 5.500 obiskovalcev na petih predstavah, kar je enormen rekord, jutri je razprodan koncert za harfo in flavto v Slovenski filharmoniji, razprodali smo baročno opero mladine La Cecchina ali Nikogaršnja hči, ko smo imeli predprejšnji teden koncert cikla sodobne glasbe Predihano, pa smo prodali reci in piši 29 vstopnic."
"Čeprav se že 35 let trudimo in smo trdnjava sodobnega plesa, je zelo velik uspeh že, če spravimo skupaj pol Linhartove ali Gallusove dvorane, pri čemer gre za najbolj zveneča imena svetovne in domače plesne scene," je Rotovnik razočaran tudi nad obiskom predstav sodobnega plesa, pri čemer poudarja, da je ta nizek kljub nizki ceni vstopnic. V Cankarjevem domu bo zato v prihodnosti tako manj tovrstnega programa, bodo pa zelo podpirali sodobni ples, ki nastaja med mladimi skupinami v Ljubljani; izključno za sodobni ples je rezervirana tudi Dvorana Duše Počkaj.
Nepoznavanje in hiperprodukcija
Po Rotovnikovem mnenju smo Slovenci slabo dovzetni za sodobnejše oblike umetniškega izražanja, eden izmed glavnih razlogov za takšno stanje pa je šibka kulturna vzgoja tako v družini kot šoli. S tem se strinja tudi koreograf Branko Potočan, ki bo v kratkem s plesno skupino Fourklor v Cankarjevem domu znova nastopil s predstavo Sijaj.
Manjši obisk je po njegovem mnenju očiten, glavna razloga za takšen trend pa sta v zadnjih letih velika hiperprodukcija predstav in upadanje kupne moči, ki se je "dejansko ustavila pri kupovanju vstopnic za takšne prireditve". "Klasika je prepoznana že od nekdaj in se te stvari odvijajo že kar inertno, sodobnega plesa pa se ljudje kar malo bojijo, ker ga kakor ne razumejo," pojasnjuje Potočan, ki poudarja, da gre za mlado panogo in da se stvari premikajo počasi, ter dodaja, da ni niti denarja za propagando: "Če bi si jo lahko privoščili kot velike hiše, bi se zadeva lahko razvila veliko bolj."