Cel svet trenutno govori o Neflixovem dokumentarnem filmu The Tinder Swindler in Izraelcu Shimonu Hayutu, ki je preko aplikacije za zmenkarije, Tinder, spoznaval ženske ter jih s prevaro olajšal za več kot deset milijonov. Hayut jih je vabil na drage zmenke, da bi pridobil njihovo zaupanje, nato pa jih je z dodelanim načrtom prepričal v to, da mu posodijo denar, ki ga žrtve, nekatere so zanj najemale kredite, nikoli več niso videle.

Shimon naj bi, po spletnih komentarjih sodeč, leta 2015 opeharil tudi dve Slovenki, ki sta prevaro menda prijavili policiji. A slovenska policija pravi, da teh podatkov nima, saj so romantične prevare začeli preiskovati šele leta 2020. "Načine storitev spletnih goljufij natančno spremljamo od začetka leta 2020, zato  vam  podatkov  za  leto  2015  ne  moremo  posredovati.  Po do sedaj opravljenem  preverjanju  in  trenutno  razpoložljivih  podatkih pa takega primera nismo obravnavali. Na splošno dodajamo, da gre v takih primerih za t.i. ljubezenske/romantične goljufije,  za  katere  je  značilno, da želijo storilci z žrtvami navezati čustveno zvezo in so v stiku preko e-sporočil ali telefona po več mesecev. V  letu  2020  smo  obravnavali  26 primerov romantičnih goljufij s skupnim oškodovanjem  okrog  900.000  evrov,  v  letu  2021  pa  smo obravnavali 40 primerov s skupnim oškodovanjem okrog 540.000 evrov," je za zurnal24.si povedal tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija.

V  letu  2020  smo  obravnavali  26 primerov romantičnih goljufij s skupnim oškodovanjem  okrog  900.000  evrov,  v  letu  2021  pa  smo obravnavali 40 primerov s skupnim oškodovanjem okrog 540.000 evrov.

Pri nas glavne tarče starejše ženske

"V  primerih, ki smo jih obravnavali pri nas, ugotavljamo, da so oškodovanke običajno starejše ženske, ki se v nekaterih primerih v storilce tudi zaljubijo, saj jih le ti pošiljajo fotografije postavnih vojakov, zdravnikov,  delavcev  na  naftnih  ploščadih ipd. Oškodovanke jim zaupajo, zato  jim  nakazujejo  denar,  ki ga storilci zahtevajo pod pretvezo, da ga potrebujejo za letalsko karto ali plačilo davka za dragocen paket, ki so ga poslali na njen naslov," pravi Menegalija, ki opozarja, da je potrebno tovrstne prevare čim prej prijaviti. 

"Tovrstne oblike spletnih goljufij zaradi sramu oškodovank velikokrat niso prijavljene policiji, ali so prijavljene več mesecev po transakcijah. Zato policija opozarja, da se zadeve prijavijo čim prej po samih transakcijah, saj to v največji meri vpliva na možnost povrnitve sredstev," še dodaja.