Čezmerno uživanje alkohola je sicer pogosto v več delih sveta, predvsem pa v Evropi, kjer je več kot 14 milijonov ljudi odvisnih od alkohola, ob tem opozarjajo v Zavodu 112.
Slovenija je v poročilu, glede na trende in vzorce pitja alkohola, umeščena v skupino držav srednje, vzhodne in vzhodne Evrope, skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Slovaško. V teh državah se količina popitega alkohola povečuje, pomemben delež pa ima predvsem neregistrirana proizvodnja in uživanje alkohola.
Slovenija je tako v skupini držav z visoko stopnjo tveganja obolenja za cirozo jeter in umrljivost zaradi z alkoholom povezanih poškodb in bolezni, kot je rak.
Alkohol kriv za smrt vsakega sedmega
Vsak sedmi Evropejec in vsaka 13. Evropejka med 15. in 64. letom sicer umre zaradi škodljivih posledic alkohola, kar pomeni 120 tisoč prezgodnjih smrti, kaže zadnje poročilo WHO. V Zavodu 112 ob tem opozarjajo, da je to dvakrat več od svetovnega povprečja.
Poročilo kaže, da odrasel človek v EU popije povprečno 10,2 litra alkohola na leto, medtem ko je na Norveškem, v Švici in državah kandidatkah za vstop v EU povprečje 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca.
Alkohol je neposredno povezan z vsaj 30 boleznimi, ki se pojavijo le ob prisotnosti alkohola, vzročno pa je alkohol povezan z več kot 200 boleznimi. Vzroki za prezgodnjo smrt, povezani z alkoholom, so v večini primerov rak, ciroza jeter in poškodbe.
Alkoholne politike so učinkovite
V nekaterih državah zahodne in južne Evrope (Francija, Italija, Grčija ...) se letna količina zaužitega alkohola zmanjšuje. To se že kaže v neposrednem zmanjšanju škode in nesreč, povzročenih zaradi alkohola, ter nižji umrljivosti zaradi nesreč in bolezni, povezanih z alkoholom.
To kaže, da je implementacija alkoholnih politik učinkovita. Še posebej učinkoviti in merljivi ukrepi so alkoholna davčna politika in omejevanje dostopa do alkohola, omejitve oglaševanja in trženja alkoholnih pijač ter povečanje prepoznavanja in stopnje zdravljenja oseb, ki imajo težave z alkoholom.
V Evropi sicer od leta 1992 potekajo aktivnosti za omejitev škode, povzročene z alkoholom. V zadnjem obdobju pa pod vodstvom Evropske komisije potekajo aktivnosti, povezane z Evropsko alkoholno strategijo, ki spodbuja članice EU k aktivnostim za zmanjševanje z alkoholom povezane škode.
Slovenija ima nacionalno politiko o alkoholu sprejeto od leta 2000, pred petimi pa je bila posodobljena. V obdobju 2006-2012 so se izvajali preventivni programi in aktivnosti, povezane z zmanjševanjem in preprečevanjem škode, povzročene z alkoholom: ozaveščanje o vplivu alkohola na promet, omejitve uživanja alkohola na delovnem mestu, omejitve dostopa do alkohola ter ozaveščanje o uživanju alkohola med mladimi, navajajo v Zavodu 112.
Zasvojenost bolezen možganov
V sporočilu za javnost še pojasnjujejo, da je odvisnost od alkohola bolezen možganov z visoko verjetnostjo poslabšanja. Alkohol je toksičen za večino organov, količina zaužitega alkohola pa je močno povezana s tveganjem za dolgoročno obolevnost in smrtnost.
Pri razvoju odvisnosti od alkohola so pomembni tudi genetski in okoljski dejavniki. Ocena je, da genetski dejavniki prispevajo 60 odstotkov tveganja za razvoj te bolezni.
V Evropi je povprečna vrzel zdravljenja precej visoka, saj je samo osem odstotkov bolnikov deležnih katere koli oblike zdravljenja, so še opozorili v Zavodu 112, zavodu za zdravo življenje, kulturo bivanja in dialoga.