Večje uspehe Slovenije na Eurosongu lahko preštejemo na prste ene roke. Naša pot se ponavadi konča že v polfinalu, pa naj pesem izbere ljudstvo ali strokovna žirija. Katerih pesmi ne bi smeli poslati na Eurosong in kdo nas je v tujini najbolje zastopal, smo vprašali poznavalce Eurosonga, Alesha Maatka, Jakoba Kapusa in člane Kluba ljubiteljev Evrovizijske popevke OGAE Slovenija.

Ponesrečeni poskusi Slovenije

Kapus pravi, da je Slovenija doslej dvakrat resnično brcnila v temo, in sicer s pesmijo Stay forever v izvedbi dua Platin, to menijo tudi člani prej omenjenega kluba, in s pesmijo Narodnozabavni rock Ansambla Roka Žlindre & Kalamarov. Da narodnozabavna glasba ne sodi v „evrovizijski lonec“, meni tudi Maatko, ki med kikse uvršča tudi pesem Vrag naj vzame, s katero nas je predstavljala Rebeka Dremelj.

Vsi pa se strinjajo, da smo se pri izboru dobro odločili leta 1995, ko smo na Eurosong poslali Darjo Švajger (Prisluhni mi), ki je zasedla 7. mesto. Med favoriti poznavalcev sta tudi Nuša Derenda, ki je z Energy leta 2001 prav tako zasedla odlično 7. mesto, in Tanja Ribič, ki je leta 1997 Evropi zapela pesem Zbudi se (10. mesto).

Posrečene sestre, neposrečen zaročni ples dua Platin

Slovenija je na Eurosongu stavila na različne adute – dekolteje, misico, opero in moške, oblečene v ženske. In ravno Sestre so Evropi postregle s pravo vizualno poslastico. S tem se strinjata tudi Maatko in Kapus. “Temu bi dejal 'zapakiran paket',“ je za nas izjavil Maatko in še izdal, kateri nastopi ga niso prepričali: "Duo Platin. Če bi se poročila pred izborom, bi bili vsi mediji polni tega veličastnega dogodka. Pri nastopu Rebeke Dremelj večina ni vedela, zakaj sta bila plesalca tako 'vesoljska', saj zgodbe marsikdo ni poznal. Med nastopom Quartissima in Martina Majerle (Love Symphony) so vsi čakali na 'buuum', ki ga na koncu ni bilo. Mladostno Evo Boto pa so postarali. Nadeli so ji dolgo obleko, namesto, da bi izkoristili njeno mladost, kar so poudarjali od vsega začetka.“ Med dobre slovenske nastope člani Kluba ljubiteljev Evrovizijske popevke OGAE Slovenija uvrščajo še nastop Alenke Gotar, Jakob Kapus pa nastop Maje Keuc. Med slabše pa po Kapusovem mnenju spada še „zaročni ples“ dua Platin in nastop Ansambla Roka Žlindre & Kalamarov.

Kdo bi moral na Eurosong?

Po mnenju naši strokovnjakov nam jih je na Emi kar nekajkrat zagodla strokovna žirija, ki je bila drugačnega mnenja od ljudstva. Maatko in člani kluba OGAE pri tem izpostavljajo poraz Saše Lendero (Mandoline). "Spomnite se nekaj let nazaj, kaj je bilo ljudem všeč. Vse tisto pa ni šlo skozi sito strokovne komisije, češ da je premalo strokovno. Jaz danes brez slabe vesti dodajam, da je bila strokovna komisija prevečkrat premalo evrovizijsko strokovna,“ je kritičen Maatko.

"Pri nas vsi slej kot prej pridejo na vrsto. Žal pa se zgodi, da potem zmagajo s skladbo, ki je precej slabša od tiste, s katero bi "morali" zmagati prvič. Osebno mi je žal za Rožmarinke in Alyo, ki je imela nekaj odličnih poizkusov,“ pravi Kapus.

Pomembna ni le pesem

Pomemben del evrovizijskega cirkusa je tudi promocija pesmi po Evropi. Več, kot se o skladbi ali izvajalcu piše, bolje je. "Najbolje smo se promovirali s Sestrami in Nušo Derenda, a tudi s Karmen Stavec. Miša Molk je bila edina, ki je razumela evrovizijsko zgodbo. V času, ko je bila odgovorna urednica razvedrilnega programa, je bilo za promocijo vrhunsko poskrbljeno. Poznala je pristop, zakulisje in to izkoristila predvsem televiziji v prid, kar je najbolj pomembno. Če danes pogledam takratne promocijske dejavnosti in pakete (od evrovizijskega albuma do vseh dodatkov), lahko rečem le: 'Kapo dol.' Nacionalna televizija pred njo in žal tudi po njej ni znala izkoristiti samega sebe,“ pravi Maatko, ki vodi portal Evrovizija.com.

Da so bile Sestre nekaj eksotičnega in zato pri sedmi sili zelo priljubljene, priznava v tudi Kapus. "Največji odziv tujih medijev so požele Sestre in Nuša Derenda. Sestre zato, ker so bile drugačne, zanimive, dostopne in prava atrakcija, Derenda pa je bila do sedaj naša edina tekmovalka, ki so ji pripisovali realne možnosti za zmago, zato je bil pomp okoli nje zelo velik. Odlično se je po mojem mnenju odrezala tudi Maja Keuc, ki je s svojim talentom in prisrčnostjo uspela pritegniti sedmo silo.“ Članom kluba pa je najbolj ostala v spominu Rebeka Dremelj, ki je leta 2008 zavzela Beograd.

K zmagi s pomočjo Amerike in sreče

"To je vprašanje za 12 točk. Za finale je skladbo možno pripraviti taktično, tako da bo ustrezala žiriji in publiki, a takšna preračunljivost se ponavadi konča z nekaj točkami v finalu in ni nič posebnega. Mi se lahko zanesemo samo na srečo,“ na vprašanje, kaj bi morali storiti, da bi se na Eurosongu uvrstili višje, odgovarja Kapus. Maatko pa je mnenja, da bi se RTVS morala projekta lotiti resneje, ga skrbneje organizirati in promovirati.

"Če hočemo priti višje, bi nas moralo zastopati znano ime iz Amerike, ki bi s sabo pripeljalo vso produkcijsko ekipo. Slovenija zaradi neprepoznavnosti oziroma majhnosti, predvsem pa zato, ker nima glasovalne diaspore, ne more računati na zelo visoko uvrstitev,“ pa menijo v klubu.

Prvi korak smo torej naredili. Na Eurosong bomo letos poslali Američanko Hannah Mancini, ki je, vsaj pri nas, znana. Škoda le, da ne moremo računati na glasove iz Amerike.