“V Republiki Sloveniji različne raziskave o načinu prehranjevanja kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava,” ob svetovnem dnevu hrane opozarjajo na strani Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) prav v tem času pripravlja podlage za pripravo novega nacionalnega programa prehranske politike za obdobje od leta 2012 do 2021, za zdravo in kakovostno prehrano pa je v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik.

Premalo zelenjave

“Vsa hrana je zdrava, le prehranjujemo se večinoma nezdravo, ker jemo premalo zelenjave, ker so dnevni obroki preveliki in ker ne zajtrkujemo,” opozarja Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). “Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje pomeni, da vsakodnevno zagotavljamo pestro izbiro živil in jedi. V pomoč pri zdravi izbiri nam je lahko piramida priporočil za zdravo vsakodnevno prehrano.”

Ne na zalogo

Za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje je potrebno načrtovanje.
“V trgovino pojdite s seznamom in izberite le tisto, kar potrebujete; ne kupujte živil na zalogo. Če kupujete predpakirana živila, si pri izbiri pomagajte s semaforjem za izbiro, ki je objavljen na spletni strani Veskajjes.si. Prehranjevanje doma naj bo družinski dnevni dogodek, čas za druženje in pogovor,” dodaja Pretnarjeva.

Kupujemo preveč

Z načrtovanjem jedilnikov, preudarnim nakupovanjem živil in pripravljanjem jedi v domači kuhinji pa ne boste vedeli le, kaj jeste, ampak boste imeli tudi nadzor nad živili v svoji kuhinji. “Številne študije potrjujejo, da ljudje kratko malo preveč kupujemo,” še izpostavljajo na ZPS. “Potrošniki se morajo zavedati, da je manj več tudi pri izdatkih za hrano: kupujte manj in sproti – predvsem pokvarljivo hrano in jo tudi sproti porabite!” dodaja Pretnarjeva.

Kruha jemo manj

V zadnjih šestih letih so se po podatkih statističnega urada najbolj zvišale cene olja in maščob – za 58 odstotkov – ter mleka, mlečnih izdelkov in jajc – za nekaj več kot 42 odstotkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač v drobni prodaji so se v obdobju od leta 2000 do konca leta 2010 zvišale za dobrih 52 odstotkov. 
V zadnjih letih porabimo manj sladkorja, krompirja in mesa (za osem odstotkov – s 97 na 89 kilogramov na prebivalca), svinjskega mesa pa za 12 odstotkov na prebivalca. Najizraziteje se je zmanjšala potrošnja kruha (za kar 44 odstotkov) in peciva ter jajc in mleka.