Pravzaprav ni slab nasvet. Ustvarjamo lahko le iz radosti.

Razlika je ali nekaj opravimo, ali ustvarimo. Pa naj gre za projekt, za delovno obveznost, nakup v trgovini ali poljub.

V Življenju se ne obsodite na sivino megle, skozi katero nobena pot ne vodi v sončen dan.

Življenje je Vaše. Ustvarjajte. Dodajte pridih različnosti, barvitosti, Vas in čustev.

Sprostite se. Kadar smo v krču, ne dovolimo življenjski energiji, da teče. Ne oprijemajte se izžetih trenutkov, preteklosti in nečesa, kar je umrlo. Preteklost je odšla.

Ne glejte nazaj. Ne greste tja. Ozrite se naprej. In bodite prepričani, da Vas mnogo dobrega še čaka.

Vprašajte se v kateri 'realnosti'' pravzaprav prebivate? V preteklosti ali prihodnosti? Ali ste v sedanjosti?

Kje so Vaše misli? V spominih, v načrtih za čez ''pol leta'', ali ste tukaj in zdaj?

Ne izgubite prav nobenega trenutka svojega Življenja. S tem izgubljate sebe.

Tudi s tem, da venomer nekam nameravate (pa potem ne izpeljete) izgubljate življenjsko energijo, bit in srž Radosti ter pravzaprav izkrivljate Resnico. 'Saj bom' ni še nikoli doživel niti lepega niti slabega, ker ''saj nekoč pa bo'', torej ga ni tukaj in sedaj. Izgublja tako dobro kot slabo.

Izgublja vse, ker pravzaprav nima nič.

Kadar na nek način živimo v preteklosti (ujeti v strahove ali lepe spomine) in kadar čakamo na boljši Jutri, nimamo nič v rokah, nič v srcu, nič v sedanjosti.

Življenje je dinamika. Življenje diha, raste, se razvija. Jutro in večer sta del Življenja. Rojstvo in smrt sta del Življenja. Najprej mora nekaj umreti, prepustiti prostor nečemu novemu, ki se rodi. In s tem, se prerodite Vi.

DeLo  za  DuŠo:

• Kdaj se oklepate preteklosti, čeprav si želite drugačne prihodnosti?
• Kako prerezati popkovnico in biti odrasli, za sebe odgovorni?
• Imejte pogovor s seboj, ampak bodite nepristranski novinar – kaj sprašujete in kako podajate odgovore?