Ste se Festivala slovenskega filma udeležili, da si se družili, prestavljali film ali lobirali za svoje naslednje filme?
Na festivalu sem predstavljal svoj kratki film Kitajci prihajajo, po drugi strani grem tja že iz navade, po tretji pa sem združil prijetno s koristnim in opravil še nekaj dela za svoj naslednji film Piran - Pirano.

Kakšen se vam sicer zdi FSF?
Da bi se premaknil naprej, bi potreboval vsaj še enkrat toliko sredstev, kot jih ima na voljo zdaj. Rajši bi videl, da ga kako leto ni in se potem pojavi v konkretni obliki, da temu sploh lahko rečemo festival. Kot filmar še nisem videl, da bi mi v čemerkoli pripomogel. Seveda rad vidim izdelke svojih kolegov, a po navadi čas tako ali tako ne dopušča, da bi tri dni sedel v dvorani in gledal filme.

Bi se vam zdelo bolje, da bi bil festival v Ljubljani?
Ne vem, ali je to nujno. Hrvati imajo na primer posebej festival za celovečerne filme in posebej za kratke, dokumentarne in študentske. V Ljubljani bi lahko na primer v sklopu Liffa imeli celovečerne filme, na Obali pa bolj sproščeno, manj tekmovalno druženje, kjer bi več pozornosti posvetili drugim filmom.

Direktorica FSF Nataša Bučar je dejala, da si filmski ustvarjalci želijo svoj dogodek, torej, da ne bi bil del Liffa?
Seveda je dobro, da ni v celoti del Liffa, a celovečerci si tudi brez festivala izborijo svojo publiko in pozornost, vsi drugi pa od festivala nimajo veliko, kar je škoda, ker je v zadnjih letih skoraj pravilo, da so dokumentarci, animirani in kratki filmi boljši od celovečercev.

Kako to, da niste najprej začeli snemati filma Čefurji raus!, ampak Piran - Pirano?
Piran - Pirano je projekt, ki je nastajal pred Čefurji raus! oziroma paralelno, samo da so se slednji na neki točki spremenili v knjigo, Piran - Pirano pa je ostal v scenaristični obliki. Čefurji raus! temelji na štirih najstnikih, ki jih bodo morali igrati naturščiki oziroma neizkušeni igralci, s katerimi bo treba veliko delati. Vprašanje je tudi, kako dolgo jih bomo sploh iskali.

Ampak verjetno je Piran - Pirano dražji?
Mogoče bo res malenkost dražji. Tudi Čefurji raus! niso tako poceni projekt. Pri nas pač "spektakli" stanejo toliko kot "navadni" filmi.

Zavedate pa se, da bo manj gledan?
Verjetno res težje vnaprej računam na določeno število gledalcev. Film Čefurji raus! bo zaradi knjige in predstave imel svojo publiko. Pri Piranu pa so vse možnosti odprte, od te, da bo zelo slabo gledan, do te, da ga bo videlo lepo število gledalcev. Veliko bo odvisno od promocije. Čefurji so je že deležni, s Piranom pa jo moramo še narediti.

Kaj pa je na scenarij Piran - Pirano rekla komisija?
Ocenjevale so ga štiri različne komisije. Prva je pred tremi leti scenarij ocenila solidno, a je ugotavljala, da še ni dovolj zrel, kar je bilo res. Potem smo delali na scenariju, a bolj ko smo delali na njem, slabše so bile ocene. Nazadnje je bilo že zelo razvidno, da ne gre za objektivno ocenjevanje. V Sloveniji, recimo, težko sestaviš avtorsko ekipo, kakršna je

moja, a so jih ocenjevalci ocenili v povprečju s tremi pikami od desetih, kar kaže, da ni šlo za strokovno ocenjevanje niti se tega niso trudili skriti. Poleg tega je isto ekipo en ocenjevalec ocenil z dvema pikama, drugi s štirimi, tretji s petimi. To je žaljivo do ljudi, ki že celo življenje delujejo v slovenskem filmu in imajo izjemne opuse. Polovica avtorske ekipe je sodelovala pri filmu Nikogaršnja zemlja in po mednarodnih standardih so oskarjevci.

Bi lahko posneli film brez podpore Filmskega sklada?
Ne. Mislim, da ga nihče v Sloveniji ne more, razen če se sto ljudi odpove honorarju in dela več mesecev zastonj. Zavajanje je, da obstajajo filmi, ki so bili posneti brez denarja. So le filmi, kjer ljudje še niso prejeli honorarjev.

Koliko pa boste dobili od FS?
930.000 evrov finančnih sredstev in storitve Vibe. Za ta denar bomo posneli film.

Koliko denarja bo šlo za promocijo?
Zelo, zelo malo. Hollywoodski filmi namenijo promociji včasih celo tretjino proračuna, pri nas pa komaj kakšen odstotek.

Koliko ste že zaslužili s knjigo?
S knjigo bolj malo, s predstavo malo več. Ljudje raje hodijo v gledališče kot kupujejo knjige.

Kaj pa knjižnično nadomestilo?
V prejšnjem letu je zneslo slabih 400 evrov.

Koliko izvodov je bilo prodanih?
Zdaj smo nekje na osem tisoč. Če že govorimo o zaslužkih, potem moramo vedeti, da se ta porazdeli že na relaciji med založnikom in knjigarno. Od 30 do 40 odstotkov pobere knjigarna. S knjigami v Sloveniji pisatelji res ne služijo. A tudi v Nemčiji, ki je velik trg, avtorji razen redkih izjem bolje živijo od literarnih nastopov kot od prodaje knjig.

Kako ste zadovoljni z Bulčevo režijo predstave?
Mislim, da je naredil odlično predstavo.

Sta kaj sodelovala?
Zelo malo, ker sem vedel, da mu moram pustiti odprte roke, da izpelje svojo vizijo.

Boste tudi v filmu uporabili igralca iz predstave Aleksandra Rajakovića - Saleta?
Bojim se, da bo Sale malo prestar za vlogo v filmu, čeprav odlično funkcionira na odru. Bo pa mogoče dobil kakšno drugo vlogo.

Kaj so ob prebiranju knjige dejali starši?
Malo so se zbali, da je bilo vse to res, a sem jih, tako kot policiste, potolažil, da to ni avtobiografija. Mislim, da jih je bilo tudi malo strah, kako bodo ljudje reagirali. Zdaj pa so kar zadovoljni.

Koliko je bilo negativnih odzivov zaradi jezika v knjigi?
Bilo jih je celo manj, kot sem mislil, da jih bo, a so to obrobne zadeve, če pomislimo, koliko je bilo pozitivnih odzivov. Mislim, da se je ljudi, ki so šli čez jezik, knjiga dotaknila.

Jezik v knjigi po mojem mnenju nikogar ne ogroža. Komur ni všeč, ga nihče ne sili v branje.

Kako to, da ste se odločili za takšen jezik?
V knjižnem jeziku mi zgodba, ko sem si jo predstavljal, ni zafunkcionirala, potem pa sem dobil idejo, da bi bilo jezik, ki me je obdajal 20 let, ki je bogat in zabaven, dobro zapisati, da bi nekje obstal.

S policisti nimate več negativnih izkušenj?
Ne, z njimi nikoli nisem imel negativnih izkušenj

Razen ene ...
Ja, ampak se je hitro končalo, policisti so bili prijazni do mene ...

Ste bili presenečeni nad odzivom javnosti?
Malo pa sem bil res presenečen nad hitrim in odločnim odzivom, a se mi zdi, da so takrat vsi dojeli, da bi lahko imelo nadaljevanje moje zgodbe pogubne posledice za svobodo govora in umetniškega izraza. Ker kaj pa nam sploh še ostane, če se ne smejo več izražati literarni junaki.

Je pa to dobra promocija ...
Je, ampak knjiga je bila takrat v Sloveniji že kar popularna in promocije nismo potrebovali. Meni je tovrstna promocija koristila le zunaj Slovenije. Po načelu dober glas seže v deveto glas, slabši pa še dlje. Na žalost je tako, da danes odlična slovenska knjiga za tujce ne pomeni nič, policijsko preganjana knjiga pa.

Lahko pričakujemo kakšno nadaljevanje knjige?
Po moje ne. Karkoli na to temo bi bilo slabše od prvega dela.

Ali lahko natančneje opišete svoje čefurske korenine?
Sem iz mešanega zakona in o sebi bi morda lahko dejal, da sem čefur, ki navija za Slovenijo (smeh). Nacionalno pa sem neopredeljen.

Se po nagradah in uspehih še počutite čefurja?
Ne vem, ali obstaja način, da se človek počuti čefurja. Ljudje me uvrščajo marsikam, saj imajo neko potrebo po predalčkanju. Mislim, da sem bil že vseh nacionalnosti, prisotnih od Triglava do Vardara. Sam se doma počutim le v Ljubljani in zato se lahko strinjam s tem, da sem Ljubljančan, vse drugo pa so oznake, ki usekajo mimo.