Sebastian Cavazza je v intervjuju za N1 voditeljici Suzani Lovec razkril, da že več let dela 16 ur dnevno, zaradi česar je v preteklosti tudi izgorel. Zbuja se ob petih in odide na snemanje, ki traja do desetih, nato se odpravi na vaje v gledališču, ki trajajo do dveh, po vajah se vrne na snemanje, po snemanju ga čaka predstava in domov se vrne ob pol enajstih zvečer, če ima srečo, zaspi pred polnočjo. 

V zadnjih letih pa ni le igralec, temveč tudi režiser in profesor, pravi, da se vedno bolj umika za kamere in pod oder, hkrati pa si želi tudi odmika od vsega, osamitev oziroma tako imenovano sobotno leto.

V 30 letih je odigral 250 vlog. "Treba je še živeti vmes," pravi.

"Sedaj igram, Shakespeare je moj prvi avtorski projekt /…/, igram Jazz Nejca Gazvode z Ajdo Smrekar /../, igram Bog masakra, zaenkrat prebiram nova besedila za novo režijo, predavam na akademiji, delujem kot član strokovnega sveta na filmskem centru, zavzemam se za okoljske zadeve, premalo časa je za vse," je povedal.

A razmišlja o popolnem oddihu od dela. "Načeloma bi akademiki, raziskovalci in ostali raziskovalci potrebovali neko sobotno leto. Zadnjič sem govoril z ministrico, mislim, da je to še vedno v kolektivnih pogodbah, vendar se to ne upošteva. Če želiš napolniti svoje baterije ali nekako generirati neko ustvarjalno maso, se moraš nekje navdihniti. In če si stalno v nekem kolesju, pogonu, produkciji, to težko narediš. Mislim, da potem nimaš več česa dati," meni.