Pogovor samega s seboj je oblika razmišljanja in tolmačenje različnih situacij posameznika. Če se vam omenjeno zdi čudno in ste mnenja, da vsakdo, ki se pogovarja s seboj, spada v psihiatrično bolnišnico, si odkrito odgovorite na vprašanja, kolikokrat ste se učili na glas ali si predstavljali kakšno situacijo, kako bi jo lahko drugače izpeljali, saj je vse to oblika pogovora s seboj.

"Ljudje si dajemo različna sporočila z namenom samokontrole," pravi dr. Alexa Tullet, avtorica omenjene raziskave: "Ne glede na to, ali si govorimo, da moramo preteči še kilometer kljub neizmerni utrujenosti, ali pa se odločimo da bomo nehali jesti, čeprav bi nam teknil še dodaten kos torte – vse to spada v samopogovor z namenom samokontrole."

Uporabili so več testov
Med raziskavo so izvedli vrsto preizkusov o samokontroli med udeleženci. V enem od preizkusov so udeleženci izvajali test na računalniku. Če se je na zaslonu prikazal določen, isti simbol, so morali pritisniti na gumb, v primeru, da se jim je prikazal drugačen simbol, pa niso smeli pritisniti gumba. Na zaslonu se jim je večkrat prikazal predpisani simbol, zato so se navadili na pritiskanje, s čimer je to postalo impulzivno in so resnično morali uporabiti notranji glas, da niso pritisnili gumba, kadar se je prikazal drugačen simbol. Pri naslednji vaji pa so udeleženci morali ponoviti isto vajo, a s to razliko, da niso smeli uporabljati notranjega glasu. To so dosegli tako, da so ves čas testa na glas morali izgovarjati eno besedo.

Z različnimi testi so prišli do ugotovitve, da se ljudje, ko ne uporabljajo notranjega glasu, obnašajo dosti bolj nepremišljeno kot takrat, kadar se pogovarjajo s seboj.