"Berem o izgorelosti! Spet 'vsi' delijo, vsi se očitno poistovetijo! Ne podcenjujem nikogar, nobene bitke, a se sprašujem … Ali prav razumem, da govorimo spet samo o enem sloju ljudi, o ljudeh z denarjem! O tistih, ki imajo status in moč! O tistih, ki izgorijo zato, ker hočejo preveč! Čeprav vse imajo, ker so prišli do določenega nivoja, kjer bi lahko do določene mere izpregli?! Ker se pehajo za nepotrebnimi stvarmi, še večjim zaslužkom in še boljšim statusom! Za pretečen maraton, ne glede na vse, višji položaj v službi, ki iz otrok delajo kriple, ker jih silijo delati stvari, ki bodo dvigale njihov ego!!! Kje pa so navadni ljudje v teh zgodbah? Tisti, ki niso elita! Sama jih ne najdem," je osebna trenerka Nataša Gorenc, ki jo Slovenija pozna iz šova the Biggest Loser, zapisala na svojem Instagram profilu in opozorila na številne Slovenke in Slovence, ki se borijo za preživetje in se izgorelosti ne morejo izogniti. 

"Kje so tisti, ki so že leta izgoreni v boju za osnovno! Tisti, ki izgorevajo v razmišljanju, kako plačat 10 položnic, imajo pa 'budgeta' samo za 6! (Ta stavek mi je dejansko napisala znanka) Tega izraza 'izgorelest' sploh ne poznajo, ker je del njih! Ni prav, a tako je! Obstajajo ljudje, ki tako 'furajo' že leta! V borbi za preživetje, za lepšo prihodnost, ne samo sebe! Ker sebe so že tako zgubili nekje na poti! S sabo se sploh več ne ukvarjajo! Ker so prekurjeni, utrujeni, izigrani, nerazumljeni in zaničevani! Marsikdaj lačni … izgubljeni v črnih mislih! A še vedno premorejo toliko moči, da rinejo dalje! Mogoče za svoje bližnje, da jih ne pustijo na cedilu! Oni cenijo majhne stvari! Ko so otroci siti, položnice poplačane, zavarovanje urejeno! In jim dol visi za visokoleteče cilje! Ker je tudi pri tleh božansko lepo, če so osnove pokrite! Kapo dol vsem tistim, ki ne morete kar odnehati! Si vzeti 3 mesece na off! Ker vam situacija ne dopušča! Kako se šele vi počutite, ko vam 'japiji' predavajo o izgorelosti," je še zapisala.  

"Do svoje osnovne šole sem odraščal na kmetiji"

Na te in podobne očitke pa za zurnal24.si odgovarja Aljoša Bagola, ki pravi, da je vesel, da je s svojo knjigo odprl tudi to debato, a da ni on tisti, ki bi to lahko rešil. 

"Moja knjiga govori o moji izkušnji z izgorelostjo. S poudarkom na moji. Moj namen ni bil reševati sveta, ampak pomagati sebi. Sem pa neizmerno hvaležen, da so moja sporočila in dognanja, do katerih sem se v bolezni dokopal, glede na številne izjemne odzive, v pomoč tolikšnemu številu ljudi. Hvaležen sem, da sem si pri okrevanju lahko pomagal tudi s terapevtsko pomočjo in, ker sem silovito stisko izgorelosti doživel na lastni koži, sočustvujem z ljudmi, ki si strokovne pomoči ne morejo privoščiti. A čudi me, da se pri nekaterih ljudeh sedaj poraja občutek, da zaradi svetovne sistemske težave, ki se je tudi naša država že tako dolgo izogiba reševati in ki v primežu preživetja drži tolikšno število pomoči potrebnih, jaz ne bi smel napisati knjige o svoji izkušnji z izgorelostjo. In to samo zato, ker se zdim priviligiran. Do svoje osnovne šole sem odraščal na kmetiji v Prekmurju in moja mama je pri svojih dvaindvajsetih letih bila v podobni stiski, kot mi jo sedaj kot očitek ponujajo nasprotniki – z izgorelostjo se je morala, s tremi otroki in prezaposlenim možem, spopasti sama. Zato stisko poznam od nekdaj in zelo od blizu. In hvaležen sem, da jo. Ker lahko svoj uspeh mirne vesti pripišem udejanjanju svojega talenta, požrtvovalnosti in predanosti delu, ki sem se ju naučil v domačem okolju, sem zato nad tem, da nekateri želijo pomembno debato o duševnem zdravju sedaj spremeniti v neproduktivni boj in osebno obračunavanje, zgolj razočaran. A v tem smo vsi skupaj in prispevamo bodisi tvorno, bodisi rušilno. Jaz sem pomirjen s tem, da je moj dosedanji prispevek tvoren," pravi Aljoša.

Že poznate Joongloo?