"Hvala, da si nam dala čas, da se poslovimo, da si se proti vsem verjetnostim borila v bolnici in čudežno odšla iz nje, da te je lahko oči lahko objel, da ti je lahko povedal, kako te imamo radi in koliko nas je pošiljalo zdravilne misli ljubezni v tvojo smer. Naša trmasta 93- letnica," je zapisala Savina Atai in dodala: "Na moj 40. rojstni dan si bila še toliko pri moči, da si tako kot vsako leto, vzela 50 evrov, ter jih dala očiju zame. Oči jih vedno da stran od drugih dinarčkov, tudi jaz, ko jih dobim, sveti so mi - ter si grem točno s temi kupit nekaj, kar me potem za vedno spominja nate."

"Za svoj pogreb si želiš imeti oblečeno vijolično bluzo. Zagotovo si bila ena najbolj nenavadnih babic, kar jih je - točno takšno sem te rabila," je nadaljevala: "Težko otroštvo po vojni, smrt mame…potem si izgubila prvega otroka. Ter rodila še tri, z zahtevno službo, takrat rezervirano za moške. Z zelenim Golfom si brzela od enega opravila, do drugega. Vmes sta se oblikovali tvoja samostojnost in samozadostnost, ki sta po smrti dedka rabili še več prostora."

"Marsikdo te ni razumel zakaj živiš čisto sama, sredi ničesar - in ne greš raje nekam, kjer je udobneje in živahneje. Tvoj mir je bil tvoj največji užitek. Ure in ure časa za reševanje najbolj zahtevnih križank. Brez leksikonov in pomoči. Še ko si mesec nazaj čakala na rešilca, si jih reševala.

'Rada vidim, ko me pridete obiskat.' si nam vedno rekla. 'A še raje vidim, ko greste in imam svoj mir,' objela si nas, nas pokrižala in nam kot Tito pomahala v slovo.

Do pred parih let si pokadila po vsaj 2 škatli cigaret na dan. 'Kaj naj naredim glede kajenja svoje babice, tako me skrbi,' sem enkrat vprašala budističnega meniha. 'Mir ji daj,' mi je rekel: 'Če bi bil jaz toliko star, kot ona, bi tudi jaz kadil.'

In sem ti dala mir. Potem si nehala kaditi. In začela jesti vrečke mentol bombonov. Za zajtrk pa vedno koprive in izvirska Bohinjska voda.

Da si ponosna name, si mi povedala, ko si prvič našla moje ime v križanki. V tvojem svetu je to najbolj štelo. Vse križanke z mojim imenom imaš shranjene. Zdaj jih bom jaz čuvala.

Vem, da si že v nebesih. In da že rešuješ križanke.

Ne skrbi za nas. Čuvaj pa nas, prav?! Malo pokukaj, kako smo, med kakšno pavzo, med eno in drugo križanko.

Rada te imam, za vedno!"