Ansambel Saša Avsenika skupaj z Gregorjem in Moniko Avsenik v sklopu jubilejnih koncertov ob 70. obletnici Avsenikove glasbe polni dvorane, širi evforijo in riše nasmehe na obraz ljudi. Kljub temu da je program koncerta vedno zasnovan enako, je vsaka publika zase edinstvena, skupen pa jim je val navdušenja ob zvokih Avsenikovih skladb.

"Odgovornosti svojega priimka se na začetku svoje glasbene poti nisem zavedal, saj smo bili ljubiteljski ansambel. Z leti se je to seveda spremenilo. Naše občinstvo je vedno večje,  poslušajo nas različne generacije in zato je tudi odgovornost vedno večja. Ljudem moramo ponuditi kvaliteto in jim na koncertu približati oziroma utrditi ljubezen do Avsenikove glasbe. Potruditi se moramo, da jih bodo na ta priimek tudi v prihodnosti vezali lepi spomini," pove Sašo Avsenik, ki se dobro spominja časov, ko si je "atovo" glasbo vrtel še na kasete. "Sedaj, ko ne samo poslušam, ampak Avsenikovo glasbo tudi izvajam, me obda kopica spominov. Ta glasba se mi je od nekdaj zdela zabavna, vedno me napolni z energijo in spravi v dobro voljo. Kot izvajalec pa lahko rečem, da je potrebno veliko truda, veliko discipline in želje, da lahko kot glasbenik to energijo, ki jo ta glasba nosi v sebi, predaš naprej. Na odru je vedno treba najti motivacijo, da občinstvo začuti čar teh melodij. Šele zdaj sem se začel zavedati, kako so se morali včasih potruditi, da so Avsenikovo glasbo zasidrali v svet," še doda.

Jubilejni koncert je sestavljen tako iz največjih Avsenikovih hitov in ponarodelih skladb kot iz tistih malo novejših. Del koncerta je tudi družinski program skupaj z Gregorjem in Moniko Avsenik. "Ti koncerti niso samo koncerti. Mi z velikim ponosom obeležujemo 70 let Avsenikove glasbe in to čuti tudi publika, ki je na koncu tista, ki koncert spremeni v praznovanje," še doda Sašo.

Uživa v trenutkih z družino

Člani Ansambla Saša Avsenika ogromno dni v letu preživijo na odrih v tujini. Usklajevanje družine in glasbenega življenja ni vedno enostavno, kot pravi Sašo, ampak ima tudi to, tako kot vse v življenju, svoje prednosti in slabosti. "Moja žena je steber naše družine, jaz pa sem nekako prevzel karierni del. Ne glede na vse pa se trudim, da čas, ko sem doma, maksimalno izkoristimo. Takrat Živo in Vido na primer skupaj odpeljeva v vrtec, čez dan narediva vse svoje obveznosti, popoldne pa se odpravimo na kakšen sprehod. Vedno se mi tudi pridružita, ko vadim harmoniko in se tudi ob tem pozabavamo. Učiva jih, da je čar glasbe ravno druženje in zabava," pove Sašo, ki priznava, da glasbenih ambcij še nimata, saj sta zato še premladi, bo pa jih ne glede na to, kaj bosta v življenju počeli, brezpogojno podpiral.

Glasba, ki je postala del naše kulturne dediščine

V letu 2023 mineva 70 let, odkar so zazveneli prvi toni Avsenikovih viž. Brata Avsenik sta svoje muziciranje iz domače Jožovčeve gostilne v Begunjah ponesla v svet. Sprva po bližnjih vaseh, kasneje pa na največje odre širom Evrope, Severne Amerike, Kanade, ... Ansambel bratov Avsenik je tako gostoval v prestižni Berlinski filharmoniji, večkrat so razprodali münchensko Olympiahalle, ljubljansko Halo Tivoli, odpirali so polete v Planici, gostovali na olimpijadi v Sarajevu, prejeli mnogo nagrad za število prodanih nosilcev zvoka in so bili mnogokrat odlikovani za svoje delo. Po zaključku delovanja Ansambla bratov Avsenik so družinsko glasbeno tradicijo nadaljevali Gregor Avsenik s svojim ansamblom ter Gašperji, leta 2009 pa je harmonika ponovno prišla v Avsenikove roke. Sašo Avsenik, vnuk Slavka, je na znameniti oddaji Musikantenstadl v Passau prvič zaigral s svojimi muzikanti. Po štirinajstih letih lahko mirno zapišemo, da Sašo upravičuje nasledstvo dedka na harmoniki. S svojim ansamblom polni koncertne dvorane po Sloveniji in tujini, trikrat je že razprodal Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, sprejemal slovenske športne junake, pesem Ena bolha na pomoč pa trenutno kraljuje na lestvicah slovenske narodno-zabavne scene.