Nina Radi iz Maribora je ena od lepotic, ki se v šovu Sanjski moški poteguje za srce postavnega Gregorja Čeglaja. Česar gledalci ne vedo, je, da je brhka svetlolaska, visoka le 154 centimetrov, v zadnjih petih letih preživljala pekel, iz katerega pa je izstopila močnejša in samozavestnejša.
Vse se je začelo s pošto, ki jo je pred petimi leti prejela za novo leto. V pismu je pisalo, da ima raka na materničnem vratu, bolezen, ki je bila eno leto pozneje usodna za njeno babico.
"Tri mesece sem čakala na rezultate. Ker jih dva meseca po preiskavi še ni bilo, sem verjela, da so negativni in da je vse v redu. Nato sem dobila pošto. Sploh nisem dojela, kaj je pisalo. Taka situacija te šokira. Ne moreš verjeti, da se lahko tebi to zgodi. Ker je bila pred vrati tekaška sezona, sem hotela operacijo prestaviti na jesen, a so mi razložili, da je takrat lahko zame že prepozno. Zato sem se takoj ulegla pod nož, nato pa sem morala jemati še močna zdravila. Shujšala sem za 11 kilogramov. Takrat sem tehtala le 32 kilogramov.“ Eno leto pozneje je usoda udarila še enkrat. Padla je z višine in si poškodovala desno stopalo. Teden dni po poškodbi pa ji je umrla babica, na katero je bila navezana.
"Zdravniki so mi razložili, da ne bom mogla več normalno hoditi in da lahko pozabim na vse, kar sem doslej počela,“ je za Žurnal24 povedala Nina, ki se že leta ukvarja z orientacijskim in gorskim tekom, in to zelo uspešno. A 31-letnica ni obupala. "Rekla sem si, da to ne pomeni konec. Bila sem tako trmasta in sem hodila na dodatne treninge in terapije, da se je noga skoraj popolnoma zacelila. Leto dni pozneje sem se v Južni Koreji udeležila svetovnega prvenstva in zasedla deveto mesto. Zame je bila to potrditev, da je ne glede na to, s čim sem se dve leti borila, vse mogoče, če imaš voljo, si vztrajen in slediš svojemu srcu.“
Nina si je pred desetimi leti na desni gleženj dala vtetovirati napis "Life goes on ... Dream, Believe, Hope, Faith, Love … (Življenje gre dalje … Sanjaj, verjemi, upanje, veda, Ljubezen …)". "Ko sem med okrevanjem pogledala napis, me je spomnil na to, da je življenje čudovito, če ga znamo živeti. Pomembni so le naši najbližji in zdravje. Ljudje so pozabili na smisel in ne znajo več slediti srcu. Jaz sem se tega v zadnjih petih letih naučila. In tudi to, da ne smemo nikoli obupati.“
Partner je bil do nje nasilen
V najbolj temnih trenutkih pa Nina pri svojem takratnem partnerju ni našla opore. Zvezo je prekinila, ker je bila toksična.
"Kar hitro, čez približno tri ali štiri mesece, je partner pokazal svoj pravi obraz. Kakšni znaki so se verjetno pojavili že prej, a jih nisem videla oziroma si jih nisem prav razložila. Razmerje je bilo toksično in polno manipulacij. Zelo lepo me je znal obrniti, razložiti, zakaj je nekaj naredil in da se bo poboljšal.“
Vse se je začelo z lažmi. "Na primer, da je doma, da je šel spat, a ni bilo res. Nato se je to stopnjevalo in prišlo je do prevare in fizičnega nasilja. Po nasilju sem se umaknila v svoje stanovanje, ker je bilo zame bolj varno. Sem človek, ki poskuša stvari predelati sam. Zaupala sem se prijateljicam in tudi z njihovo pomočjo sem spoznala, da to razmerje ne vodi nikamor. Zelo čustvena sem. Ne morem skriti, če sem prizadeta. Žal mi je, ker nas od malega učijo, da ne smemo kazati solz. Marsikatero razmerje propade, ker partnerja ne govorita o svojih čustvih in se pretvarjata, da je vse v redu. Pokazati je treba, da ti je hudo, da te oseba lažje razume. Ljudje pa se raje skrivamo za obleko in ličili. Nadenemo si lažni nasmeh in pretvarjamo, da imamo idealno življenje. Vsi imamo bolečino. Solza se ne bi smeli sramovati. Nič manj močna nisi, če govoriš o čustvih,“ pravi 31-letna grafična oblikovalka, ki je toksično razmerje prekinila dober mesec po pojavu prvih znakov, da ta partner ni pravi zanjo.
"Nisem vztrajala, ker mi je škodilo. Ko v življenju prestaneš določene stvari, v mojem primeru raka in poškodbo noge, se začneš bolj ceniti.“ Nina je danes pri izbiri partnerjev bolj previdna. "Vseh moških ne mečem v isti koš, sem pa bolj previdna in pozorna na določene znake. V tem ne vidim nič slabega. Ne sprejmem več vsega in vsakogar. Sem v letih, ko točno vem, česar si želim, in to je družina. Zato bi rada, da je moja naslednja zveza dolgoročna. Verjetno bi prej odprla oči, a sem bila zaradi vsega, kar sem takrat prestajala, v šoku. Nisem videla, da mi nekdo, ki ga ljubim, ni v oporo, ampak mi celo škodi.“