"Nič ni tako rodovitnega kot neukročena divjina. Uspešen permakulturni vrt je v resnici načrtovana divjina – ideal sta čim manj dela in čim večja rodovitnost," je v pogovoru s prevajalcem priročnika Permakulturni vrt Borutom Jesenovcem povedal njegov avtor, škotski strokovnjak Graham Bell.

Vrt brez ravnih črt

Pri "vedi o načrtovanju", kot permakulturi pravi Bell, je v ospredju oblikovanje trajnostnega vrta brez uporabe kemičnih sredstev in prekopavanja ter z recikliranjem vode in varčevanjem energije, ki se zgledujejo po naravi. Tako lahko v njegovi knjigi preberete, da vrt iz samih ravnih črt vzbuja vtis, da je brez življenja. Najrodovitnejši kraji v naravi so ob stičišču različnih okolij. "Na vrtu bo uspevalo veliko več rastlin, če bo na njem več mejnih pasov. Vrt, zasnovan iz vijug in razgibanega terena, ponuja veliko več priložnosti za variacije svetlobe in sence, za zaščito pred vetrom, zasebnost ter pestrost, in zato imamo od njega tudi več koristi."

Kot bi bili v gozdu

Načrtovanja vrta se je priporočljivo lotiti z risanjem po papirju, svetuje Bell. Zavestno lahko naredite takšen načrt za vrt, ki bo obsegal rastline na vsaki stopnji, od tal do najvišjega drevesa, in bo svetlobi in hranilnim snovem omogočal, da se bodo porazdelile med vse rastline. Visoka drevesa lahko uporabite kot ogrodja za plezalke in kot navpično površino za gojenje mahov, praproti, gob in vseh drugih rastlin, ki rade zrastejo više od tal. Po Bellovih besedah glive občutno pripomorejo k izboljšanju rodovitnosti tal pa še užitne so.

Za permakulturne navdušence pri založbi Ara napovedujejo tudi skorajšnji ponatis prevoda razprodanega priročnika avstralskega pionirja permakulture Billa Mollisona Uvod v permakulturo.

Uporni kmet goji na gori

Poleg priročnikov Bella in Mollisona lahko v slovenščini berete praktične nasvete za vrtnarstvo, sadjarstvo in kmetijstvo avstrijskega "upornega kmeta" Seppa Holzerja z naslovom Holzerjeva permakultura, ki jih je izdala Založba Amalietti & Amalietti. V knjigi lahko preberete, kako mu je uspelo na 1.500 metrih nadmorske višine vzgojiti celo kivije in breskve.